Minska konvencija z dne 22. januarja 1993

Države članice Skupnosti neodvisnih držav, pogodbenice te konvencije, v nadaljevanju imenovane pogodbenice,

izhajajoč iz prizadevanja, da bi državljanom pogodbenic in osebam, ki prebivajo na njihovih ozemljih, zagotovile v vseh pogodbenicah glede osebnih in premoženjskih pravic enako pravno varstvo kot lastnim državljanom,

pripisujoč velik pomen razvoju sodelovanja na področju zagotavljanja pravne pomoči s strani pravosodnih organov v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah, so se dogovorile o naslednjem:

Oddelek I. SPLOŠNE DOLOČBE

Del I. Pravno varstvo

Člen 1. Zagotavljanje pravnega varstva

1. Državljani vsake od pogodbenic, pa tudi osebe, ki prebivajo na njenem ozemlju, uživajo na ozemljih vseh drugih pogodbenic glede svojih osebnih in premoženjskih pravic enako pravno varstvo kot lastni državljani te pogodbenice.

2. Državljani vsake od pogodbenic, pa tudi druge osebe, ki prebivajo na njenem ozemlju, imajo pravico svobodno in neovirano obrniti na sodišča, tožilstvo, organe notranjih zadev in druge ustanove drugih pogodbenic, v pristojnost katerih spadajo civilne, družinske in kazenske zadeve (v nadaljevanju – pravosodni organi), lahko nastopajo pred njimi, vlagajo predloge, vlagajo tožbe in izvajajo druga procesna dejanja pod enakimi pogoji kot državljani te pogodbenice.

3. Določbe te konvencije se uporabljajo tudi za pravne osebe, ustanovljene v skladu z zakonodajo pogodbenic.

Člen 2. Oprostitev plačila taks in povračilo stroškov

1. Državljani vsake od pogodbenic in osebe, ki prebivajo na njenem ozemlju, so oproščeni plačila in povračila sodnih in notarskih taks ter stroškov, prav tako pa uživajo brezplačno pravno pomoč pod enakimi pogoji kot lastni državljani.

2. Ugodnosti, predvidene v odstavku 1 tega člena, se nanašajo na vsa procesna dejanja, izvedena v tej zadevi, vključno z izvršitvijo odločbe.

Člen 3. Predložitev dokumenta o družinskem in premoženjskem stanju

1. Ugodnosti iz člena 2 se odobrijo na podlagi dokumenta o družinskem in premoženjskem stanju osebe, ki vloži zahtevo. Ta dokument izda pristojni organ pogodbenice, na ozemlju katere ima prosilec stalno ali začasno prebivališče.

2. Če prosilec nima stalnega ali začasnega prebivališča na ozemlju pogodbenic, zadostuje predložitev dokumenta, ki ga izda ustrezno diplomatsko predstavništvo ali konzularni urad pogodbenice, katere državljan je.

3. Organ, ki odloča o zahtevi za odobritev ugodnosti, lahko od organa, ki je izdal dokument, zahteva dodatne podatke ali potrebna pojasnila.

Del II. Pravna pomoč

Člen 4. Zagotavljanje pravne pomoči

1. Pravosodni organi pogodbenic si zagotavljajo pravno pomoč v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah v skladu z določbami te konvencije.

2. Pravosodni organi zagotavljajo pravno pomoč tudi drugim organom v zadevah iz odstavka 1 tega člena.

Člen 5. Način komuniciranja

Pri izvajanju te konvencije pristojni pravosodni organi pogodbenic komunicirajo med seboj prek svojih centralnih, teritorialnih in drugih organov, razen če ta konvencija ne določa drugačnega načina komuniciranja. Pogodbenice določijo seznam svojih centralnih, teritorialnih in drugih organov, pooblaščenih za neposredno komuniciranje, o čemer obvestijo depozitarja.

Člen 6. Obseg pravne pomoči

Pogodbenici si medsebojno nudijo pravno pomoč z izvajanjem procesnih in drugih dejanj, predvidenih z zakonodajo zaprošene pogodbenice, vključno z: sestavljanjem in pošiljanjem dokumentov, opravljanjem ogledov, preiskav, zasegov, predajo materialnih dokazov, izvajanjem izvedenskih preiskav, zaslišanjem strank, tretjih oseb, osumljencev, obtožencev, oškodovancev, prič, izvedencev, iskanjem oseb, izvajanjem kazenskega pregona, izročitvijo oseb za namen kazenskega pregona ali izvršitve sodbe, priznavanjem in izvrševanjem sodnih odločb v civilnih zadevah, sodb v delu civilnega zahtevka, izvršilnih napisov, ter z vročanjem dokumentov.

Člen 7. Vsebina in oblika zaprosila za pravno pomoč

1. V zaprosilu za pravno pomoč morajo biti navedeni:

a) naziv zaprošenega organa;

b) naziv organa prosilca;

c) naziv zadeve, v kateri se zahteva pravna pomoč;

d) imena in priimki strank, prič, osumljencev, obtožencev, obdolžencev, obsojencev ali oškodovancev, njihovo prebivališče in bivališče, državljanstvo, poklic, pri kazenskih zadevah pa tudi kraj in datum rojstva ter, če je mogoče, imena in priimki staršev; za pravne osebe – njihov naziv, pravni naslov in/ali sedež;

e) če obstajajo zastopniki oseb, navedenih v točki “d”, njihova imena, priimki in naslovi;

f) vsebina zaprosila ter drugi podatki, potrebni za njegovo izvršitev;

g) pri kazenskih zadevah tudi opis in pravna opredelitev storjenega dejanja ter podatki o višini škode, če je bila povzročena s tem dejanjem.

2. V zaprosilu za vročitev dokumenta morata biti navedena tudi natančen naslov prejemnika in naziv dokumenta, ki se vroča.

3. Zaprosilo mora biti podpisano in overjeno s pečatom zaprošenega organa.

Člen 8. Postopek izvršitve

1. Pri izvrševanju naloga za pravno pomoč zaprošeni organ uporablja zakonodajo svoje države. Na zahtevo organa prosilca lahko uporabi tudi procesne norme pogodbenice prosilke, če niso v nasprotju z zakonodajo zaprošene pogodbenice.

2. Če zaprošeni organ ni pristojen za izvršitev naloga, ga pošlje pristojnemu organu in o tem obvesti organ prosilca.

3. Na zahtevo organa prosilca zaprošeni organ pravočasno obvesti njega in zainteresirane stranke o času in kraju izvršitve naloga, da se lahko udeležijo izvršitve naloga v skladu z zakonodajo zaprošene pogodbenice.

4. Če natančen naslov osebe, navedene v nalogu, ni znan, zaprošeni organ v skladu z zakonodajo pogodbenice, na ozemlju katere se nahaja, sprejme potrebne ukrepe za ugotovitev naslova.

5. Po opravljenem nalogu zaprošeni organ vrne dokumente organu prosilcu; če pravna pomoč ni mogla biti zagotovljena, hkrati obvesti o okoliščinah, ki preprečujejo izvršitev naloga, in vrne dokumente organu prosilcu.

Člen 9. Odhod prič, oškodovancev, civilnih tožencev, njihovih zastopnikov, izvedencev

1. Priča, oškodovanec, civilni tožnik, civilni toženec in njihov zastopnik ter izvedenec, ki se na podlagi vabila, vročenega s strani organa zaprošene pogodbenice, zglasi pri pravosodnem organu pogodbenice prosilke, ne more biti, ne glede na svoje državljanstvo, na njenem ozemlju priveden do kazenske ali upravne odgovornosti, priprt ali kaznovan za dejanje, storjeno pred prehodom njene državne meje. Take osebe prav tako ne morejo biti privedene do odgovornosti, priprte ali kaznovane v zvezi s svojimi pričevanji ali izvedenskimi mnenji v zvezi s kazensko zadevo, ki je predmet obravnave.

2. Osebe iz odstavka 1 tega člena izgubijo jamstvo, predvideno v tem odstavku, če ne zapustijo ozemlja zaprošene države pogodbenice, čeprav imajo to možnost do izteka 15 dni od dneva, ko jim organ pravosodja, ki jih zaslišuje, sporoči, da njihova nadaljnja prisotnost ni potrebna. V ta rok se ne všteva čas, v katerem te osebe brez svoje krivde niso mogle zapustiti ozemlja zaprošene države pogodbenice.

3. Priči, izvedencu ter oškodovancu in njegovemu zakonitemu zastopniku zaprošena država pogodbenica povrne stroške, povezane s potovanjem in bivanjem v zaprošeni državi, kot tudi izgubljeno plačo za dneve odsotnosti z dela; izvedenec ima tudi pravico do nagrade za izvedbo izvedenskega mnenja. V vabilu mora biti navedeno, do kakšnih izplačil so upravičene vabljene osebe; na njihovo zahtevo jim organ pravosodja zaprošene države pogodbenice izplača predujem za kritje ustreznih stroškov.

4. Vabilo osebam iz odstavka 1 tega člena, ki prebivajo na ozemlju ene države pogodbenice, k organu pravosodja druge države pogodbenice ne sme vsebovati grožnje z uporabo prisilnih sredstev v primeru neudeležbe.

Člen 10. Nalog za vročitev dokumentov

1. Zaprošeni organ pravosodja opravi vročitev dokumentov v skladu s postopkom, ki velja v njegovi državi, če so dokumenti, ki se vročajo, napisani v njegovem jeziku ali v ruskem jeziku ali so opremljeni s prevodom v te jezike. V nasprotnem primeru dokumente izroči prejemniku, če se prostovoljno strinja, da jih sprejme.

2. Če dokumentov ni mogoče vročiti na naslovu, navedenem v nalogu, zaprošeni organ pravosodja na lastno pobudo sprejme ukrepe, potrebne za ugotovitev naslova. Če zaprošeni organ pravosodja ne more ugotoviti naslova, o tem obvesti organ, ki je zaprosil, in mu vrne dokumente, ki jih je treba vročiti.

Člen 11. Potrditev vročitve dokumentov

Izročitev dokumentov se potrdi s potrdilom, ki ga podpiše oseba, kateri je bil dokument izročen, in je overjeno z uradnim pečatom zaprošene ustanove ter vsebuje navedbo datuma izročitve in podpis delavca ustanove, ki dokument izroča, ali z drugim dokumentom, ki ga izda ta ustanova, v katerem morajo biti navedeni način, kraj in čas izročitve.

Člen 12. Pristojnosti diplomatskih predstavništev in konzularnih ustanov

1. Pogodbeni stranki imata pravico izročati dokumente svojim državljanom prek svojih diplomatskih predstavništev ali konzularnih ustanov.

2. Pogodbeni stranki imata pravico po naročilu svojih pristojnih organov zasliševati svoje državljane prek svojih diplomatskih predstavništev ali konzularnih ustanov.

3. V primerih, navedenih v odstavkih 1 in 2 tega člena, ni dovoljeno uporabljati prisilnih sredstev ali grožnje z njimi.

Člen 13. Veljavnost dokumentov

1. Dokumenti, ki so na ozemlju ene od pogodbenih strank izdelani ali overjeni s strani ustanove ali posebej pooblaščene osebe v okviru njunih pristojnosti in v predpisani obliki ter opremljeni z žigom s grbom, se sprejmejo na ozemljih drugih pogodbenih strank brez kakršnega koli posebnega potrjevanja.

2. Dokumenti, ki se na ozemlju ene od pogodbenih strank obravnavajo kot uradni dokumenti, imajo na ozemljih drugih pogodbenih strank dokazno moč uradnih dokumentov.

Člen 14. Pošiljanje dokumentov o civilnem stanju in drugih dokumentov

1. Pogodbeni stranki se zavezujeta, da si bosta na zahtevo pošiljali brez prevoda in brezplačno potrdila o registraciji aktov civilnega stanja neposredno prek organov za registracijo aktov civilnega stanja pogodbenih strank, z obveščanjem državljanov o pošiljanju dokumentov.

2. Pogodbeni stranki se zavezujeta, da si bosta na zahtevo pošiljali brez prevoda in brezplačno dokumente o izobrazbi, delovni dobi in druge dokumente, ki se nanašajo na osebne ali premoženjske pravice in interese državljanov zaprošene pogodbene stranke ter drugih oseb, ki prebivajo na njenem ozemlju.

Člen 15. Informacije o pravnih vprašanjih

Osrednji pravosodni organi pogodbenih strank si na zahtevo medsebojno posredujejo podatke o veljavni ali prej veljavni notranji zakonodaji na svojem ozemlju ter o praksi njenega izvajanja s strani pravosodnih organov.

Člen 16. Ugotavljanje naslovov in drugih podatkov

1. Pogodbeni stranki si na zahtevo v skladu s svojo zakonodajo medsebojno pomagata pri ugotavljanju naslovov oseb, ki prebivajo na njunih ozemljih, če je to potrebno za uresničevanje pravic njunih državljanov. Pri tem zaprošena pogodbena stranka sporoči podatke, s katerimi razpolaga, za določitev naslova osebe, navedene v zahtevi.

2. Pravosodni organi pogodbenih strank si medsebojno pomagajo pri ugotavljanju kraja zaposlitve in dohodkov oseb, ki prebivajo na ozemlju zaprošene pogodbene stranke in zoper katere so pri pravosodnih organih zaprošene pogodbene stranke vloženi premoženjski zahtevki v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah.

Člen 17. Jezik

Pri medsebojnih odnosih pri izvajanju te konvencije pravosodni organi pogodbenih strank uporabljajo državne jezike pogodbenih strank ali ruski jezik. V primeru izvrševanja dokumentov v državnih jezikih pogodbenih strank so jim priloženi overjeni prevodi v ruski jezik.

Člen 18. Stroški v zvezi z zagotavljanjem pravne pomoči

Zaprošena pogodbena stranka ne bo zahtevala povračila stroškov zagotavljanja pravne pomoči. Pogodbeni stranki sami nosita vse stroške, ki nastanejo pri zagotavljanju pravne pomoči na njunih ozemljih.

Člen 19. Zavrnitev zagotavljanja pravne pomoči

Zahtevo za zagotovitev pravne pomoči je mogoče v celoti ali delno zavrniti, če bi taka pomoč lahko škodovala suverenosti ali varnosti oziroma je v nasprotju z zakonodajo zaprošene pogodbene stranke. V primeru zavrnitve zahteve za zagotovitev pravne pomoči se zaprošena pogodbena stranka nemudoma obvesti o razlogih za zavrnitev.

Oddelek II. PRAVNA RAZMERJA V CIVILNIH IN DRUŽINSKIH ZADEVAH

Del I. Pristojnost

Člen 20. Splošne določbe

1. Če v delih II-V tega oddelka ni določeno drugače, se tožbe zoper osebe s prebivališčem na ozemlju ene od pogodbenic, ne glede na njihovo državljanstvo, vložijo pri sodiščih te pogodbenice, tožbe zoper pravne osebe pa se vložijo pri sodiščih pogodbenice, na ozemlju katere je organ upravljanja pravne osebe, njeno predstavništvo ali podružnica.

Če v zadevi sodeluje več tožencev s prebivališčem (sedežem) na ozemljih različnih pogodbenic, se spor obravnava po prebivališču (sedežu) katerega koli toženca po izbiri tožnika.

2. Sodišča pogodbenice so pristojna tudi v primerih, ko se na njenem ozemlju:

a) opravlja trgovinska, industrijska ali druga gospodarska dejavnost podjetja (podružnice) toženca;

b) izpolni ali mora biti v celoti ali delno izpolnjena obveznost iz pogodbe, ki je predmet spora;

c) stalno prebiva ali ima sedež tožnik v tožbi za zaščito časti, dostojanstva in poslovnega ugleda.

3. Pri tožbah o lastninski pravici in drugih stvarnih pravicah na nepremičninah so izključno pristojna sodišča po kraju, kjer se nepremičnina nahaja.

Tožbe zoper prevoznike, ki izhajajo iz pogodbe o prevozu blaga, potnikov in prtljage, se vložijo po kraju, kjer je uprava prevozne organizacije, ki ji je bil na predpisan način vložen zahtevek.

Člen 21. Pogodbena pristojnost

1. Sodišča pogodbenic lahko obravnavajo zadeve tudi v drugih primerih, če obstaja pisni dogovor strank o prenosu spora na ta sodišča.

Pri tem izključne pristojnosti, ki izhajajo iz odstavka 3 člena 20 in drugih norm, določenih v delih II-V tega oddelka, ter iz notranje zakonodaje zadevne pogodbenice, ni mogoče spremeniti z dogovorom strank.

2. Ob obstoju dogovora o prenosu spora sodišče na zahtevo toženca ustavi postopek v zadevi.

Člen 22. Medsebojna povezanost sodnih postopkov

1. Če se med istimi strankami, o istem predmetu in na isti podlagi začne postopek pred sodiščema obeh pogodbenic, sodišče, ki je postopek začelo pozneje, postopek ustavi.

2. Nasprotna tožba in zahtevek za pobot, ki izhajata iz istega pravnega razmerja kot glavna tožba, se obravnavata pred sodiščem, ki obravnava glavno tožbo.

Člen 22-1. Zahteva za udeležbo državnega tožilca v civilnem postopku

Državni tožilec ene pogodbenice se lahko obrne na državnega tožilca druge pogodbenice z zahtevo za začetek sodnega postopka za zaščito pravic in zakonitih interesov državljanov zaprošene pogodbenice, za sodelovanje pri obravnavi takih zadev ali za vložitev kasacijske ali posebne pritožbe pri sodišču višje stopnje, pa tudi pritožbe v nadzornem postopku zoper sodne odločbe v takih zadevah.

Del II. Osebni status

Člen 23. Pravna in poslovna sposobnost

1. Poslovna sposobnost fizične osebe se določa po zakonodaji pogodbenice, katere državljan je ta oseba.

2. Poslovna sposobnost osebe brez državljanstva se določa po pravu države, v kateri ima stalno prebivališče.

3. Pravna sposobnost pravne osebe se določa po zakonodaji države, po zakonih katere je bila ustanovljena.

Člen 24. Priznanje omejene poslovne sposobnosti ali neprištevnosti. Vzpostavitev poslovne sposobnosti

1. V zadevah priznanja osebe za omejeno poslovno sposobno ali neprištevno, razen v primerih iz odstavkov 2 in 3 tega člena, je pristojno sodišče pogodbenice, katere državljan je ta oseba.

2. Če sodišče ene pogodbenice izve za razloge za priznanje omejene poslovne sposobnosti ali neprištevnosti osebe, ki prebiva na njenem ozemlju in je državljan druge pogodbenice, o tem obvesti sodišče pogodbenice, katere državljan je ta oseba.

3. Če sodišče pogodbenice, ki je bilo obveščeno o razlogih za priznanje omejene poslovne sposobnosti ali neprištevnosti, v treh mesecih ne začne postopka ali ne sporoči svojega mnenja, bo zadevo o priznanju omejene poslovne sposobnosti ali neprištevnosti obravnavalo sodišče tiste pogodbenice, na ozemlju katere ima ta državljan stalno prebivališče. Odločba o priznanju osebe za omejeno poslovno sposobno ali neprištevno se pošlje pristojnemu sodišču pogodbenice, katere državljan je ta oseba.

4. Določbe odstavkov 1–3 tega člena se smiselno uporabljajo tudi za vrnitev poslovne sposobnosti.

Člen 25. Priznanje za pogrešano osebo in razglasitev za mrtvo. Ugotovitev smrti

1. V zadevah o priznanju osebe za pogrešano ali razglasitvi za mrtvo ter v zadevah o ugotovitvi smrti so pristojni pravosodni organi pogodbenice, katere državljan je bila oseba v času, ko je bila po zadnjih podatkih živa, za druge osebe pa pravosodni organi po zadnjem prebivališču.

2. Pravosodni organi vsake pogodbenice lahko priznajo državljana druge pogodbenice in drugo osebo, ki prebiva na njenem ozemlju, za pogrešano ali mrtvo ter ugotovijo njeno smrt na zahtevo zainteresiranih oseb, ki prebivajo na njenem ozemlju in katerih pravice in interesi temeljijo na zakonodaji te pogodbenice.

3. Pri obravnavi zadev o priznanju za pogrešano osebo ali razglasitvi za mrtvo ter zadev o ugotovitvi smrti pravosodni organi pogodbenic uporabljajo zakonodajo svoje države.

Del III. Družinske zadeve

Člen 26. Sklenitev zakonske zveze

Pogoji za sklenitev zakonske zveze se za vsakega od bodočih zakoncev določijo po zakonodaji pogodbenice, katere državljan je, za osebe brez državljanstva pa po zakonodaji pogodbenice, ki je njihovo stalno prebivališče. Poleg tega je treba glede ovir za sklenitev zakonske zveze upoštevati zahteve zakonodaje pogodbenice, na ozemlju katere se zakonska zveza sklepa.

Člen 27. Pravna razmerja med zakoncema

1. Osebna in premoženjska pravna razmerja med zakoncema se določajo po zakonodaji pogodbenice, na ozemlju katere imata skupno prebivališče.

2. Če eden od zakoncev prebiva na ozemlju ene pogodbenice in imata oba zakonca isto državljanstvo, se njuna osebna in premoženjska pravna razmerja določajo po zakonodaji tiste pogodbenice, katere državljana sta.

3. Če je eden od zakoncev državljan ene pogodbenice, drugi pa druge pogodbenice, in eden od njiju prebiva na ozemlju ene, drugi pa na ozemlju druge pogodbenice, se njuna osebna in premoženjska pravna razmerja določajo po zakonodaji pogodbenice, na ozemlju katere sta imela svoje zadnje skupno prebivališče.

4. Če osebe iz odstavka 3 tega člena niso imele skupnega prebivališča na ozemljih pogodbenic, se uporablja zakonodaja pogodbenice, katere organ obravnava zadevo.

5. Pravna razmerja med zakoncema v zvezi z njunim nepremičnim premoženjem se določajo po zakonodaji pogodbenice, na ozemlju katere se to premoženje nahaja.

6. V zadevah osebnih in premoženjskih pravnih razmerij med zakoncema so pristojni pravosodni organi pogodbenice, katere zakonodaja se uporablja v skladu z odstavki 1–3, 5 tega člena.

Člen 28. Razveza zakonske zveze

1. V zadevah razveze zakonske zveze se uporablja zakonodaja pogodbenice, katere državljana sta zakonca v trenutku vložitve zahteve.

2. Če je eden od zakoncev državljan ene pogodbenice, drugi pa druge pogodbenice, se uporablja zakonodaja pogodbenice, katere organ obravnava zadevo razveze zakonske zveze.

Člen 29. Pristojnost organov pogodbenic

1. V zadevah razveze zakonske zveze v primeru iz odstavka 1 člena 28 so pristojni organi pogodbenice, katere državljana sta zakonca v trenutku vložitve zahteve. Če ob vložitvi zahteve oba zakonca prebivata na ozemlju druge pogodbenice, so pristojni tudi organi te pogodbenice.

2. V zadevah razveze zakonske zveze v primeru iz odstavka 2 člena 28 so pristojni organi pogodbenice, na ozemlju katere prebivata oba zakonca. Če eden od zakoncev prebiva na ozemlju ene pogodbenice, drugi pa na ozemlju druge pogodbenice, so v zadevah razveze zakonske zveze pristojni organi obeh pogodbenic, na ozemljih katerih prebivata zakonca.

Člen 30. Razglasitev zakonske zveze za neveljavno

1. V zadevah razglasitve zakonske zveze za neveljavno se uporablja zakonodaja pogodbenice, ki se je v skladu s členom 26 uporabljala pri sklenitvi zakonske zveze.

2. Pristojnost organa v zadevah razglasitve zakonske zveze za neveljavno se določi v skladu s členom 27.

Člen 31. Ugotavljanje in izpodbijanje očetovstva ali materinstva

Ugotavljanje in izpodbijanje očetovstva ali materinstva se določa po zakonodaji pogodbenice, katere državljan je otrok po rojstvu.

Člen 32. Pravna razmerja med starši in otroki

1. Pravice in obveznosti staršev in otrok, vključno z obveznostmi staršev za preživljanje otrok, se določajo po zakonodaji pogodbenice, na ozemlju katere imajo stalno skupno prebivališče, v primeru odsotnosti stalnega skupnega prebivališča staršev in otrok pa se njihove medsebojne pravice in obveznosti določajo po zakonodaji pogodbenice, katere državljan je otrok.

Na zahtevo tožnika v zvezi s preživninskimi obveznostmi se uporablja zakonodaja pogodbenice, na ozemlju katere otrok stalno prebiva.

2. Preživninske obveznosti polnoletnih otrok do staršev ter preživninske obveznosti drugih družinskih članov se določajo po zakonodaji pogodbenice, na ozemlju katere so imeli skupno prebivališče. Če skupnega prebivališča ni, se te obveznosti določajo po zakonodaji pogodbenice, katere državljan je tožnik.

3. V zadevah, ki se nanašajo na pravna razmerja med starši in otroki, je pristojno sodišče pogodbenice, katere zakonodaja se uporablja v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena.

4. Izvršitev sodnih odločb v zadevah, povezanih z vzgojo otrok, se izvaja po postopku, določenem z zakonodajo pogodbenice, na ozemlju katere otrok prebiva.

5. Pogodbenici si medsebojno pomagata pri iskanju toženca v zadevah glede izterjave preživnine, kadar obstaja razlog za domnevo, da se toženec nahaja na ozemlju druge pogodbenice, in je sodišče izdalo sklep o razglasitvi njegovega iskanja.

Člen 33. Skrbništvo in varstvo

1. Vzpostavitev ali odprava skrbništva in varstva se izvaja po zakonodaji pogodbenice, katere državljan je oseba, za katero se skrbništvo ali varstvo vzpostavlja.

2. Pravna razmerja med skrbnikom ali varuhom in osebo, ki je pod skrbništvom ali varstvom, ureja zakonodaja pogodbenice, katere organ je imenoval skrbnika ali varuha.

3. Obveznost prevzema skrbništva ali varstva se določa po zakonodaji pogodbenice, katere državljan je oseba, ki se imenuje za skrbnika ali varuha.

4. Za skrbnika ali varuha osebe, ki je državljan ene pogodbenice, se lahko imenuje državljan druge pogodbenice, če prebiva na ozemlju pogodbenice, kjer se bo skrbništvo ali varstvo izvajalo.

Člen 34. Pristojnost organov pogodbenic v zadevah skrbništva in varstva

Za zadeve v zvezi z vzpostavitvijo ali preklicem skrbništva in varstva so pristojni organi pogodbenice, katere državljan je oseba, za katero se skrbništvo ali varstvo vzpostavlja ali preklicuje, razen če ta konvencija ne določa drugače.

Člen 35. Postopek sprejemanja ukrepov glede skrbništva in varstva

1. Če je treba sprejeti ukrepe glede skrbništva in varstva v interesu državljana ene pogodbenice, katerega stalno prebivališče, začasno prebivališče ali premoženje se nahaja na ozemlju druge pogodbenice, organ te pogodbenice nemudoma obvesti organ, pristojen v skladu s členom 34.

2. V nujnih primerih lahko organ druge pogodbenice sprejme potrebne ukrepe v skladu s svojo zakonodajo. Pri tem je dolžan nemudoma obvestiti organ, pristojen v skladu s členom 34. Ti ukrepi ostanejo v veljavi, dokler organ, naveden v členu 34, ne sprejme drugačne odločitve.

Člen 36. Postopek prenosa skrbništva ali varstva

1. Organ, pristojen v skladu s členom 34, lahko prenese skrbništvo ali varstvo na organ druge pogodbenice, če ima oseba, ki je pod skrbništvom ali varstvom, na ozemlju te pogodbenice prebivališče, začasno prebivališče ali premoženje. Prenos skrbništva ali varstva začne veljati s trenutkom, ko zaprošeni organ prevzame skrbništvo ali varstvo in o tem obvesti organ, ki je zaprosil.

2. Organ, ki je v skladu z odstavkom 1 tega člena prevzel skrbništvo in varstvo, ju izvaja v skladu z zakonodajo svoje države.

Člen 37. Posvojitev

1. Posvojitev ali njen preklic se določa po zakonodaji pogodbenice, katere državljan je posvojitelj v trenutku vložitve zahteve za posvojitev ali njen preklic.

2. Če je otrok državljan druge pogodbenice, je za posvojitev ali njeno razveljavitev potrebno soglasje zakonitega zastopnika in pristojnega državnega organa, pa tudi soglasje otroka, če to zahteva zakonodaja pogodbenice, katere državljan je.

3. Če otroka posvojita zakonca, od katerih je eden državljan ene pogodbenice, drugi pa državljan druge pogodbenice, morata posvojitev ali njena razveljavitev potekati v skladu s pogoji, določenimi z zakonodajo obeh pogodbenic.

4. Za zadeve v zvezi s posvojitvijo ali njeno razveljavitvijo je pristojen organ pogodbenice, katere državljan je posvojitelj v trenutku vložitve zahteve za posvojitev ali njeno razveljavitev, v primeru iz odstavka 3 tega člena pa je pristojen organ tiste pogodbenice, na ozemlju katere imata ali sta imela zakonca zadnje skupno prebivališče ali običajno bivališče.

Del IV. Premoženjska razmerja

Člen 38. Lastninska pravica

1. Lastninska pravica na nepremičninah se določa po zakonodaji pogodbenice, na ozemlju katere se nepremičnina nahaja. Vprašanje, katera nepremičnina je nepremična, se rešuje v skladu z zakonodajo države, na ozemlju katere se ta nepremičnina nahaja.

2. Lastninska pravica na vozilih, ki so predmet vpisa v državne registre, se določa po zakonodaji pogodbenice, na ozemlju katere se nahaja organ, ki je opravil registracijo vozila.

3. Nastanek in prenehanje lastninske pravice ali druge stvarne pravice na premoženju se določa po zakonodaji pogodbenice, na ozemlju katere se je premoženje nahajalo v trenutku, ko je prišlo do dejanja ali druge okoliščine, ki je bila podlaga za nastanek ali prenehanje take pravice.

4. Nastanek in prenehanje lastninske pravice ali druge stvarne pravice na premoženju, ki je predmet posla, se določa po zakonodaji kraja sklenitve posla, razen če sporazum strank ne določa drugače.

Člen 39. Oblika posla

1. Oblika posla se določa po zakonodaji kraja njegove sklenitve.

2. Oblika posla v zvezi z nepremičninami in pravicami na njih se določa po zakonodaji pogodbenice, na ozemlju katere se ta nepremičnina nahaja.

Člen 40. Pooblastilo

Oblika in trajanje veljavnosti pooblastila se določata po zakonodaji pogodbenice, na ozemlju katere se ta nepremičnina nahaja.

Člen 41. Pravice in obveznosti strank po poslu

Pravice in obveznosti strank po poslu se določajo po zakonodaji kraja sklenitve posla, razen če sporazum strank ne določa drugače.

Člen 42. Povrnitev škode

1. Obveznosti povrnitve škode, razen tistih, ki izhajajo iz pogodb in drugih zakonitih dejanj, se določajo po zakonodaji pogodbenice, na ozemlju katere je prišlo do dejanja ali druge okoliščine, ki je bila podlaga za zahtevek za povrnitev škode.

2. Če sta povzročitelj škode in oškodovanec državljana iste pogodbenice, se uporablja zakonodaja te pogodbenice.

3. V zadevah iz odstavkov 1 in 2 tega člena je pristojno sodišče pogodbenice, na ozemlju katere je prišlo do dejanja ali druge okoliščine, ki je bila podlaga za zahtevek za povrnitev škode. Oškodovanec lahko vloži tožbo tudi pri sodišču pogodbenice, na ozemlju katere ima toženec stalno prebivališče.

Člen 43. Zastaranje

Vprašanja zastaranja se rešujejo po zakonodaji, ki se uporablja za ureditev zadevnega pravnega razmerja.

Del V. Dedovanje

Člen 44. Načelo enakosti

Državljani vsake pogodbenice lahko dedujejo na ozemljih drugih pogodbenic premoženje ali pravice po zakonu ali oporoki pod enakimi pogoji in v enakem obsegu kot državljani te pogodbenice.

45. člen Pravica do dedovanja

1. Pravica do dedovanja premoženja, razen v primeru iz odstavka 2 tega člena, se določa po zakonodaji pogodbenice, na ozemlju katere je imel zapustnik zadnje stalno prebivališče.

2. Pravica do dedovanja nepremičnega premoženja se določa po zakonodaji pogodbenice, na ozemlju katere se to premoženje nahaja.

46. člen Prehod dediščine na državo

Če je po zakonodaji pogodbenice, ki se uporablja pri dedovanju, dedič država, potem premično dedno premoženje preide na pogodbenico, katere državljan je bil zapustnik v trenutku smrti, nepremično dedno premoženje pa preide na pogodbenico, na ozemlju katere se nahaja.

47. člen Oporoka

Sposobnost osebe za sestavo in preklic oporoke ter oblika oporoke in njenega preklica se določajo po pravu države, kjer je imel oporočitelj prebivališče v trenutku sestave akta. Vendar oporoka ali njen preklic ne moreta biti razglašena za neveljavna zaradi neupoštevanja oblike, če ta izpolnjuje zahteve prava kraja njene sestave.

48. člen Pristojnost v dednih zadevah

1. Za vodenje postopkov v zvezi z dedovanjem premičnega premoženja so pristojni organi pogodbenice, na ozemlju katere je imel zapustnik prebivališče v trenutku svoje smrti.

2. Za vodenje postopkov v zvezi z dedovanjem nepremičnega premoženja so pristojni organi pogodbenice, na ozemlju katere se premoženje nahaja.

3. Določbe odstavkov 1 in 2 tega člena se uporabljajo tudi pri obravnavanju sporov, ki nastanejo v zvezi z vodenjem postopkov v dednih zadevah.

49. člen Pristojnost diplomatskega predstavništva ali konzularnega urada v dednih zadevah

V zadevah dedovanja, vključno z dednimi spori, so diplomatska predstavništva ali konzularni uradi vsake pogodbenice pristojni za zastopanje (razen pravice do odpovedi dediščine) brez posebnega pooblastila v ustanovah drugih pogodbenic državljanov svoje države, če ti niso navzoči ali niso imenovali zastopnika.

Člen 50. Ukrepi za varstvo dediščine

1. Ustanove pogodbenic sprejmejo v skladu s svojo zakonodajo ukrepe, potrebne za zagotovitev varstva dediščine, zapuščene na njihovih ozemljih s strani državljanov drugih pogodbenic, ali za upravljanje z njo.

2. O ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkom 1 tega člena, se nemudoma obvesti diplomatsko predstavništvo ali konzularni urad pogodbenice, katere državljan je zapustnik. Navedeno predstavništvo ali urad lahko sodeluje pri izvajanju teh ukrepov.

3. Na zahtevo pravosodnega organa, pristojnega za vodenje dednega postopka, ter diplomatskega predstavništva ali konzularnega urada se lahko ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 1 tega člena, spremenijo, odpravijo ali odložijo.

Oddelek III. PRIZNANJE IN IZVRŠITEV ODLOČB

Člen 51. Priznanje in izvršitev odločb

Vsaka pogodbenica pod pogoji, določenimi v tej konvenciji, priznava in izvršuje naslednje odločbe, izdane na ozemlju drugih pogodbenic:

a) odločbe pravosodnih organov v civilnih in družinskih zadevah, vključno s sodnimi poravnavami, sklenjenimi v takih zadevah, in notarskimi akti v zvezi z denarnimi obveznostmi (v nadaljnjem besedilu: odločbe);

b) sodne odločbe v kazenskih zadevah o povrnitvi škode.

Člen 52. Priznanje odločb, ki ne zahtevajo izvršitve

1. Odločbe, ki jih izdajo pravosodni organi vsake pogodbenice in so pravnomočne ter po svoji naravi ne zahtevajo izvršitve, se priznavajo na ozemlju drugih pogodbenic brez posebnega postopka, pod pogojem, da:

a) pravosodni organi zaprošene pogodbenice v tej zadevi prej niso izdali pravnomočne odločbe;

b) zadeva v skladu s to konvencijo, v primerih, ki jih ta ne ureja, pa v skladu z zakonodajo pogodbenice, na ozemlju katere je treba odločbo priznati, ne spada v izključno pristojnost pravosodnih organov te pogodbenice.

2. Določbe prvega odstavka tega člena se nanašajo tudi na odločbe o skrbništvu in varstvu ter na odločbe o razvezi zakonske zveze, ki so jih izdali organi, pristojni v skladu z zakonodajo pogodbenice, na ozemlju katere je bila odločba izdana.

Člen 53. Predlog za dovolitev prisilne izvršitve odločbe

1. Predlog za dovolitev prisilne izvršitve odločbe se vloži pri pristojnem sodišču pogodbenice, kjer je treba odločbo izvršiti. Vloži se lahko tudi pri sodišču, ki je odločbo izdalo v prvi stopnji. To sodišče predlog pošlje sodišču, pristojnemu za odločanje o predlogu.

2. Predlogu se priložijo:

a) odločba ali njen overjen prepis ter uradni dokument, da je odločba pravnomočna in izvršljiva ali da je izvršljiva pred pravnomočnostjo, če to ne izhaja iz same odločbe;

b) dokument, iz katerega izhaja, da je bila stranka, zoper katero je bila izdana odločba in ki ni sodelovala v postopku, pravilno in pravočasno povabljena na sodišče, v primeru njene procesne neposlovne sposobnosti pa je bila ustrezno zastopana;

c) dokument, ki potrjuje delno izvršitev odločbe v času njenega pošiljanja;

d) dokument, ki potrjuje dogovor strank v zadevah dogovorjene pristojnosti.

3. Predlog za dovolitev prisilne izvršitve odločbe in priloženi dokumenti so opremljeni z overjenim prevodom v jezik zaprošene pogodbenice ali v ruski jezik.

Člen 54. Postopek priznanja in prisilne izvršitve odločb

1. Predloge za priznanje in dovolitev prisilne izvršitve odločb, določenih v členu 51, obravnavajo sodišča pogodbenice, na ozemlju katere naj se izvede prisilna izvršitev.

2. Sodišče, ki obravnava predlog za priznanje in dovolitev prisilne izvršitve odločbe, se omeji na ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji, določeni s to konvencijo. Če so pogoji izpolnjeni, sodišče izda odločbo o prisilni izvršitvi.

3. Postopek prisilne izvršitve se določi v skladu z zakonodajo pogodbenice, na ozemlju katere naj se izvede prisilna izvršitev.

Člen 55. Zavrnitev priznanja in izvršitve odločb

Priznanje odločb, določenih v členu 52, in izdaja dovoljenja za prisilno izvršitev se lahko zavrneta v naslednjih primerih:

a) če v skladu z zakonodajo pogodbenice, na ozemlju katere je bila izdana odločba, ta ni pravnomočna ali ni izvršljiva, razen v primerih, ko je odločba izvršljiva pred pravnomočnostjo;

b) če toženec ni sodeloval v postopku, ker njemu ali njegovemu pooblaščencu ni bil pravočasno in pravilno vročen sodni poziv;

c) če je bila v zadevi med istimi strankami, o istem predmetu in na isti podlagi na ozemlju pogodbenice, kjer naj bi bila odločba priznana in izvršena, že prej izdana pravnomočna odločba ali obstaja priznana odločba sodišča tretje države, ali če je organ te pogodbenice že prej začel postopek v tej zadevi;

d) če v skladu z določbami te konvencije, v primerih, ki jih ta ne ureja, pa v skladu z zakonodajo pogodbenice, na ozemlju katere naj bi bila odločba priznana in izvršena, zadeva spada v izključno pristojnost njenega organa;

e) če manjka dokument, ki potrjuje dogovor strank o pogodbeni pristojnosti v zadevi;

f) če je potekel zastaralni rok za prisilno izvršitev, določen z zakonodajo pogodbenice, katere sodišče izvršuje naloge.

Oddelek IV. PRAVNA POMOČ IN PRAVNA RAZMERJA V KAZENSKIH ZADEVAH

1. del. Izročitev

Člen 56. Obveznost izročitve

1. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta v skladu s pogoji, določenimi v tej konvenciji, na zahtevo druga drugi izročili osebe, ki se nahajajo na njunem ozemlju, zaradi kazenskega pregona ali izvršitve sodbe.

2. Izročitev zaradi kazenskega pregona se izvede za dejanja, ki so po zakonodaji zaprošene in zaprošajoče pogodbenice kazniva in za katera je predpisana kazen zapora najmanj eno leto ali hujša kazen.

3. Izročitev zaradi izvršitve sodbe se izvede za dejanja, ki so v skladu z zakonodajo zaprošene in zaprošajoče pogodbenice kazniva in za katera je bila oseba, katere izročitev se zahteva, obsojena na kazen zapora najmanj šest mesecev ali na hujšo kazen.

Člen 57. Zavrnitev izročitve

1. Izročitev se ne izvede, če:

a) je oseba, katere izročitev se zahteva, državljan zaprošene pogodbenice;

b) v času prejema zahteve kazenski pregon po zakonodaji zaprošene pogodbenice ni mogoče začeti ali sodbe ni mogoče izvršiti zaradi zastaranja ali drugega zakonitega razloga;

c) je bila v zvezi z osebo, katere izročitev se zahteva, na ozemlju zaprošene pogodbenice za isto kaznivo dejanje izdana sodba ali sklep o ustavitvi postopka, ki je pravnomočen;

d) se kaznivo dejanje v skladu z zakonodajo zaprošene ali zaprošajoče pogodbenice preganja na zasebno tožbo (na podlagi prijave oškodovanca).

2. Izročitev se lahko zavrne, če je bilo kaznivo dejanje, v zvezi s katerim se zahteva izročitev, storjeno na ozemlju zaprošene pogodbenice.

3. V primeru zavrnitve izročitve mora biti zaprošajoča pogodbenica obveščena o razlogih za zavrnitev.

Člen 58. Zahteva za izročitev

1. Zahteva za izročitev mora vsebovati naslednje podatke:

a) ime organa, ki zahteva, in organa, ki se zahteva;

b) opis dejanskih okoliščin dejanja in besedilo zakona zahtevajoče pogodbenice, na podlagi katerega se to dejanje šteje za kaznivo dejanje, z navedbo kazni, ki jo ta zakon določa;

c) priimek, ime in patronimik osebe, ki naj bo izročena, njeno leto rojstva, državljanstvo, kraj stalnega ali začasnega prebivališča, po možnosti opis zunanjosti, fotografijo, prstne odtise in druge podatke o njeni identiteti;

d) podatke o višini škode, povzročene s kaznivim dejanjem.

2. Zahtevi za izročitev zaradi izvedbe kazenskega pregona je treba priložiti overjeno kopijo sklepa o priporu.

3. Zahtevi za izročitev zaradi izvršitve sodbe je treba priložiti overjeno kopijo sodbe z oznako o njeni pravnomočnosti in besedilo določbe kazenskega zakona, na podlagi katere je bila oseba obsojena. Če je obsojenec že prestal del kazni, se sporočijo tudi podatki o tem.

4. Zahteve za izročitev in priloženi dokumenti se sestavijo v skladu z določbami člena 17.

Člen 59. Dodatne informacije

1. Če zahteva za izročitev ne vsebuje vseh potrebnih podatkov, lahko zahtevana pogodbenica zahteva dodatne informacije, za kar določi rok do enega meseca. Ta rok se lahko na zahtevo zahtevajoče pogodbenice podaljša še za en mesec.

2. Če zahtevajoča pogodbenica v določenem roku ne predloži dodatnih informacij, mora zahtevana pogodbenica izpustiti osebo, ki je bila vzeta v pripor.

Člen 60. Iskanje in pripor zaradi izročitve

Po prejemu zahteve za izročitev zahtevana pogodbenica nemudoma sprejme ukrepe za iskanje in pripor osebe, katere izročitev se zahteva, razen v primerih, ko izročitev ni mogoča.

Člen 61. Pripor ali pridržanje pred prejemom zahteve za izročitev

1. Oseba, katere izročitev se zahteva, se lahko na podlagi zahteve vzame v pripor tudi pred prejemom zahteve za izročitev. Zahteva mora vsebovati sklic na odločbo o priporu ali na pravnomočno sodbo ter navedbo, da bo zahteva za izročitev predložena naknadno. Zahteva za pripor pred prejemom zahteve za izročitev se lahko pošlje po pošti, telegramu, teleksu ali telefaksu.

2. Oseba se lahko pridrži tudi brez zahteve iz odstavka 1 tega člena, če obstajajo z zakonom določeni razlogi za sum, da je na ozemlju druge pogodbenice storila kaznivo dejanje, ki povzroča izročitev.

3. O priporu ali pridržanju pred prejemom zahteve za izročitev je treba nemudoma obvestiti drugo pogodbenico.

Člen 61-1. Iskanje osebe pred prejemom zahteve za izročitev

1. Pogodbenici na podlagi naloga izvajata iskanje osebe pred prejemom zahteve za njeno izročitev, če obstajajo razlogi za domnevo, da se ta oseba lahko nahaja na ozemlju zaprošene pogodbenice.

2. Nalog za izvedbo iskanja se sestavi v skladu z določbami člena 7 in mora vsebovati čim bolj popoln opis iskane osebe ter vse druge informacije, ki omogočajo ugotovitev njenega prebivališča, prošnjo za njen pripor z navedbo, da bo zahteva za izročitev te osebe predložena.

3. Nalogu za izvedbo iskanja se priloži overjena kopija odločbe pristojnega organa o priporu ali pravnomočne sodbe, podatki o neprestanku kazni ter fotografija in prstni odtisi (če obstajajo).

4. O priporu iskane osebe ali drugih rezultatih iskanja se nemudoma obvesti zaprošena pogodbenica.

Člen 61-2. Izračun trajanja pripora

Čas pridržanja osebe, ki je bila priprta v skladu z določbami členov 60, 61, 61-1 te konvencije, se v primeru njene izročitve všteva v skupni čas pridržanja, ki ga določa zakonodaja pogodbenice, kateri je bila ta oseba izročena.

Člen 62. Oprostitev osebe, ki je bila pridržana ali priprta

1. Oseba, ki je bila priprta v skladu z odstavkom 1 člena 61 in členom 61-1, mora biti izpuščena, če zaprošena pogodbenica prejme obvestilo zahtevajoče pogodbenice o potrebi po izpustitvi te osebe ali če zahteva za izročitev z vsemi priloženimi dokumenti, predvidenimi v členu 58, ne bo prejeta v štiridesetih dneh od dneva priprtja.

2. Oseba, ki je bila pridržana v skladu z odstavkom 2 člena 61, mora biti izpuščena, če zahteva za njeno priprtje v skladu z odstavkom 1 člena 61 ne prispe v roku, ki ga zakonodaja določa za pridržanje.

Člen 63. Odlog izročitve

Če je oseba, katere izročitev se zahteva, kazensko odgovorna ali obsojena za drugo kaznivo dejanje na ozemlju zaprošene pogodbenice, se lahko njena izročitev odloži do prenehanja kazenskega pregona, izvršitve sodbe ali do oprostitve kazni.

Člen 64. Začasna izročitev

1. Če bi odlog izročitve, predviden v členu 63, lahko povzročil zastaranje kazenskega pregona ali škodoval preiskavi kaznivega dejanja, se lahko oseba, katere izročitev se zahteva na podlagi prošnje, začasno izroči.

2. Začasno izročena oseba mora biti vrnjena po izvedbi kazenskega postopka, za katerega je bila izročena, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva predaje osebe. V utemeljenih primerih se rok lahko podaljša.

Člen 65. Kolizija zahtev za izročitev

Če zahteve za izročitev prispejo od več držav, zaprošena pogodbenica samostojno odloči, katera od teh zahtev naj bo izpolnjena.

Člen 66. Meje kazenskega pregona izročene osebe

1. Brez soglasja zaprošene pogodbenice se izročena oseba ne sme pritegniti k kazenski odgovornosti ali kaznovati za kaznivo dejanje, storjeno pred njeno izročitvijo, za katerega ni bila izročena.

2. Brez soglasja zaprošene pogodbenice osebe ni mogoče izročiti tudi tretji državi.

3. Soglasje zaprošene pogodbenice ni potrebno, če izročena oseba v enem mesecu po koncu kazenskega postopka, v primeru obsodbe pa v enem mesecu po prestani kazni ali oprostitvi kazni, ne zapusti ozemlja zaprošene pogodbenice ali če se tja prostovoljno vrne. V ta rok se ne všteva čas, v katerem izročena oseba ni mogla zapustiti ozemlja zaprošene pogodbenice.

Člen 67. Predaja izročene osebe

Zaprošena pogodbenica obvesti zaprošeno pogodbenico o kraju in času izročitve. Če zaprošena pogodbenica ne prevzame osebe, ki jo je treba izročiti, v 15 dneh po določenem datumu predaje, se ta oseba izpusti iz pripora.

Člen 67-1. Ponovno pridržanje ali odvzem prostosti

Izpustitev osebe v skladu z odstavkom 2 člena 59, odstavkoma 1 in 2 člena 62 ter členom 67 ne preprečuje njenega ponovnega pridržanja in odvzema prostosti zaradi izročitve zahtevane osebe v primeru naknadnega prejema zahteve za izročitev.

Člen 68. Ponovna izročitev

Če se izročena oseba izogne kazenskemu pregonu ali prestajanju kazni in se vrne na ozemlje zaprošene pogodbenice, se mora na podlagi nove zahteve izročiti brez predložitve gradiv, omenjenih v členih 58 in 59.

Člen 69. Obvestilo o rezultatih kazenskega postopka

Pogodbenice druga drugo obveščajo o rezultatih kazenskega postopka zoper osebo, ki so jim jo izročile. Na zahtevo se pošlje tudi kopija pravnomočne odločbe.

Člen 70. Tranzitni prevoz

1. Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice dovoli tranzitni prevoz po svojem ozemlju oseb, izročenih drugi pogodbenici ali začasno predanih s strani tretje države.

2. Zahteva za dovoljenje takega prevoza se obravnava v enakem postopku kot zahteva za izročitev.

3. Zaprošena pogodbenica dovoli tranzitni prevoz na način, ki ga šteje za najprimernejšega.

71. člen. Stroški v zvezi z izročitvijo in tranzitnim prevozom

Stroške v zvezi z izročitvijo ali začasno predajo nosi pogodbenica, na ozemlju katere so nastali, stroške v zvezi s tranzitnim prevozom pa pogodbenica, ki je zaprosila za tak prevoz.

2. del. Izvajanje kazenskega pregona

72. člen. Obveznost izvajanja kazenskega pregona

1. Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo na podlagi pooblastila druge pogodbenice v skladu s svojo zakonodajo izvajala kazenski pregon proti svojim državljanom, osumljenim, da so na ozemlju zaprošene pogodbenice storili kaznivo dejanje.

2. Če kaznivo dejanje, zaradi katerega je uveden postopek, povzroči civilnopravne zahtevke oseb, ki so utrpele škodo zaradi kaznivega dejanja, se ti zahtevki ob njihovi prošnji za povračilo škode obravnavajo v tem postopku.

73. člen. Pooblastilo za izvajanje kazenskega pregona

1. Pooblastilo za izvajanje kazenskega pregona mora vsebovati:

a) naziv organa, ki zahteva;

b) opis dejanja, v zvezi s katerim je bilo poslano pooblastilo za izvajanje pregona;

c) čim natančnejšo navedbo časa in kraja storitve dejanja;

d) besedilo določbe zakona zaprošene pogodbenice, na podlagi katere se dejanje šteje za kaznivo dejanje, ter besedilo drugih zakonodajnih norm, ki so bistvenega pomena za vodenje postopka;

e) priimek in ime osumljene osebe, njeno državljanstvo ter druge podatke o njeni identiteti;

e) izjava oškodovancev v kazenskih zadevah, ki se začnejo na podlagi izjave oškodovanca, in zahtevki za povrnitev škode;

ž) navedba višine škode, povzročene s kaznivim dejanjem.

Nalogu se priložijo gradiva kazenskega pregona, ki so na voljo zaprosilni pogodbenici, ter dokazi.

2. Ko zaprosilna pogodbenica pošlje uvedeno kazensko zadevo, nadaljuje preiskavo v tej zadevi zaprošena pogodbenica v skladu s svojo zakonodajo. Vsak dokument v zadevi mora biti overjen s službenim pečatom pristojnega pravosodnega organa zaprosilne pogodbenice.

3. Nalog in priloženi dokumenti se sestavijo v skladu z določbami člena 18.

4. Če je obtoženec v času pošiljanja naloga za izvedbo pregona v priporu na ozemlju zaprosilne pogodbenice, se ga prepelje na ozemlje zaprošene pogodbenice.

Člen 74. Obvestilo o rezultatih kazenskega pregona

Zaprošena pogodbenica je dolžna obvestiti zaprosilno pogodbenico o dokončni odločitvi. Na zahtevo zaprosilne pogodbenice se pošlje kopija dokončne odločitve.

Člen 75. Posledice sprejetja odločitve

Če je bil pogodbenici v skladu s členom 72 poslan nalog za izvedbo kazenskega pregona po pravnomočnosti sodbe ali po sprejetju druge dokončne odločitve organa zaprošene pogodbenice, organi zaprosilne pogodbenice ne morejo uvesti kazenske zadeve, uvedena zadeva pa se ne sme ustaviti.

Člen 76. Olajševalne ali obteževalne okoliščine

Vsaka pogodbenica pri preiskovanju kaznivih dejanj in obravnavanju kazenskih zadev pred sodišči upošteva olajševalne okoliščine, določene z zakonodajo pogodbenic, ne glede na to, na ozemlju katere pogodbenice so nastale.

Člen 76-1. Priznanje sodb

Pri reševanju vprašanj o priznanju osebe za posebno nevarnega povratnika, o ugotavljanju dejstev ponovnega storitve kaznivega dejanja in kršitve obveznosti v zvezi s pogojno obsodbo, odlogom izvršitve sodbe ali pogojnim predčasnim odpustom, lahko pravosodni organi pogodbenic priznavajo in upoštevajo sodbe, ki so jih izdala sodišča (tribunali) nekdanje ZSSR in njenih republik, pa tudi sodišča pogodbenic.

Člen 77. Postopek obravnave zadev, ki so v pristojnosti sodišč dveh ali več pogodbenic

Pri obtožbi ene osebe ali skupine oseb za storitev več kaznivih dejanj, katerih zadeve so v pristojnosti sodišč dveh ali več pogodbenic, je za njihovo obravnavo pristojno sodišče tiste pogodbenice, na ozemlju katere je bil končan predhodni preiskovalni postopek. V tem primeru se zadeva obravnava po pravilih sodnega postopka te pogodbenice.

3. del. Posebne določbe o pravni pomoči in pravnih razmerjih v kazenskih zadevah

Člen 78. Predaja predmetov

1. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo na zahtevo druga drugi predale:

a) predmete, ki so bili uporabljeni pri storitvi kaznivega dejanja, ki povzroči izročitev osebe v skladu s to konvencijo, vključno z orodji kaznivega dejanja; predmete, ki so bili pridobljeni s kaznivim dejanjem ali kot nagrada zanj, ali predmete, ki jih je storilec prejel v zameno za tako pridobljene predmete;

b) predmete, ki so lahko pomembni kot dokazi v kazenski zadevi; ti predmeti se predajo tudi, če izročitev storilca ni mogoča zaradi njegove smrti, pobega ali drugih okoliščin.

2. Če zaprošena pogodbenica potrebuje predmete iz prvega odstavka tega člena kot dokaze v kazenski zadevi, se lahko njihova predaja odloži do konca postopka v zadevi.

3. Pravice tretjih oseb do predanih predmetov ostanejo v veljavi. Po končanem postopku v zadevi je treba te predmete brezplačno vrniti pogodbenici, ki jih je predala.

Člen 78-1. Začasna izročitev osebe v priporu ali na prestajanju kazni zapora

1. Kadar je treba zaslišati kot pričo ali oškodovanca osebo, ki je v priporu ali prestaja kazen zapora na ozemlju druge pogodbenice, ali izvesti drugo preiskovalno dejanje z njeno udeležbo, se lahko ta oseba, ne glede na njeno državljanstvo, na utemeljeno prošnjo zainteresirane pogodbenice, po odločitvi generalnega državnega tožilca (državnega tožilca) zaprošene pogodbenice, začasno izroči pod pogojem, da ostane v priporu in se vrne v določenem roku.

2. Prošnja za začasno izročitev osebe iz odstavka 1 tega člena se sestavi v skladu z določbami člena 7 in mora vsebovati tudi navedbo časa, v katerem je prisotnost te osebe potrebna pri prosilki pogodbenici.

3. Začasna izročitev osebe iz odstavka 1 tega člena se ne izvede:

a) če ni pridobljeno njeno soglasje za tako izročitev;

b) če je njena prisotnost potrebna v predhodni preiskavi ali sodnem postopku na ozemlju zaprošene pogodbenice;

c) če bi taka izročitev lahko povzročila kršitev določenih rokov pripora ali prestajanja kazni zapora te osebe.

4. Za osebo iz odstavka 1 tega člena veljajo jamstva, določena v odstavku 1 člena 9.

Člen 79. Obveščanje o obsodilnih sodbah in podatki o pravnomočnih obsodbah

1. Vsaka pogodbenica bo letno sporočala drugim pogodbenicam podatke o pravnomočnih obsodilnih sodbah, ki jih izrečejo njena sodišča zoper državljane zadevne pogodbenice, hkrati pa posredovala razpoložljive prstne odtise obsojencev.

2. Vsaka pogodbenica na prošnjo drugih pogodbenic brezplačno posreduje podatke o pravnomočnih obsodbah oseb, ki so jih prej obsodila njena sodišča, če so te osebe kazensko odgovorne na ozemlju prosilke pogodbenice.

Člen 80. Poseben postopek komuniciranja

Komuniciranje v zadevah izročitve in kazenskega pregona poteka prek generalnih državnih tožilcev (državnih tožilcev) pogodbenih strank.

Komuniciranje v zadevah izvrševanja procesnih in drugih dejanj, ki zahtevajo odobritev državnega tožilca (sodišča), poteka prek organov državnega tožilstva v skladu s postopkom, ki ga določijo generalni državni tožilci (državni tožilci) pogodbenih strank.

Oddelek V. KONČNE DOLOČBE

Člen 81. Vprašanja uporabe te konvencije

Vprašanja, ki se pojavijo pri uporabi te konvencije, rešujejo pristojni organi pogodbenih strank po medsebojnem dogovoru.

Člen 82. Razmerje konvencije do mednarodnih pogodb

Ta konvencija ne vpliva na določbe drugih mednarodnih pogodb, katerih pogodbenici so pogodbene stranke.

Člen 83. Postopek začetka veljavnosti

1. Ta konvencija je predmet ratifikacije s strani držav, ki so jo podpisale. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri vladi Republike Belorusije, ki opravlja funkcije depozitarja te konvencije.

2. Ta konvencija začne veljati trideseti dan od dneva deponiranja tretje listine o ratifikaciji pri depozitarju. Za državo, katere listina o ratifikaciji bo deponirana pri depozitarju po začetku veljavnosti te konvencije, začne veljati trideseti dan od dneva deponiranja njene listine o ratifikaciji pri depozitarju.

Člen 84. Trajanje konvencije

1. Ta konvencija velja pet let od dneva začetka njene veljavnosti. Po izteku tega roka se konvencija samodejno podaljša za vsako novo petletno obdobje.

2. Vsaka pogodbena stranka lahko izstopi iz te konvencije, tako da o tem pisno obvesti depozitarja 12 mesecev pred iztekom tekočega petletnega obdobja njene veljavnosti.

Člen 85. Učinkovanje v času

Učinkovanje te konvencije se razteza tudi na pravna razmerja, ki so nastala pred njenim začetkom veljavnosti.

Člen 86. Postopek pristopa h konvenciji

Tej konvenciji se lahko po njenem začetku veljavnosti s soglasjem vseh pogodbenic pridružijo tudi druge države s predajo listin o takem pristopu depozitarju. Pristop se šteje za pravno veljaven po preteku tridesetih dni od dneva, ko depozitar prejme zadnje sporočilo o soglasju k takemu pristopu.

Člen 87. Dolžnosti depozitarja

Depozitar bo nemudoma obvestil vse države, ki so podpisale to konvencijo in so ji pristopile, o datumu deponiranja vsake ratifikacijske listine ali listine o pristopu, datumu začetka veljavnosti konvencije ter o prejemu drugih obvestil.

Sestavljeno v mestu Minsk 22. januarja 1993 v enem izvirnem izvodu v ruskem jeziku. Izvirni izvod se hrani v Arhivu Vlade Republike Belorusije, ki bo državam pogodbenicam te konvencije poslala overjeno kopijo.

Za Republiko Armenijo

Za Republiko Belorusijo

Za Republiko Kazahstan

Za Republiko Kirgizistan

Za Republiko Moldavijo

Za Rusko federacijo

Za Republiko Tadžikistan

Za Turkmenistan

Za Republiko Uzbekistan

Za Ukrajino