{"id":56,"date":"2025-03-31T22:31:54","date_gmt":"2025-03-31T19:31:54","guid":{"rendered":"https:\/\/bizmoldova.com\/sl\/vecjezicni-izpiski-maticnih-zapisov\/"},"modified":"2026-07-16T10:29:59","modified_gmt":"2026-07-16T07:29:59","slug":"vecjezicni-izpiski-maticnih-zapisov","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/bizmoldova.com\/sl\/vecjezicni-izpiski-maticnih-zapisov\/","title":{"rendered":"Ve\u010djezi\u010dni izpiski mati\u010dnih zapisov"},"content":{"rendered":"\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><strong>Dunajska konvencija o izdaji ve\u010djezi\u010dnih izpiskov iz mati\u010dnih knjig (1976)<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<p>Dunajska konvencija o izdaji ve\u010djezi\u010dnih izpiskov iz mati\u010dnih knjig, podpisana 8. septembra 1976, je mednarodna pogodba, katere cilj je standardizacija formata rojstnih, poro\u010dnih in mrli\u0161kih listov. Ta standardizacija naj bi olaj\u0161ala uporabo tak\u0161nih dokumentov v dr\u017eavah pogodbenicah brez potrebe po prevodu ali dodatni legalizaciji.<sup>1<\/sup> Konvencijo je pripravila Mednarodna komisija za civilno stanje (ICCS).<sup>2<\/sup> Prej veljavna konvencija iz leta 1956 je zahtevala zagotovitev informacij v sedmih jezikih, kar je postopek ote\u017eevalo. Dunajska konvencija iz leta 1976 je ta postopek poenostavila tako, da je obvezno objavo informacij omejila na dva jezika na sprednji strani dokumenta, preostale jezike pa namestila na hrbtno stran.<sup>2<\/sup><\/p>\n\n\n\n<p>Potreba po tak\u0161nem standardiziranem formatu je nastala zaradi nara\u0161\u010dajo\u010de mednarodne mobilnosti dr\u017eavljanov in te\u017eav, povezanih z legalizacijo dokumentov v razli\u010dnih jurisdikcijah. S poenostavitvijo zahtev glede prevajanja in legalizacije si konvencija prizadeva optimizirati upravne postopke za mednarodno uporabo teh klju\u010dnih dokumentov.<sup>1<\/sup> Vklju\u010ditev ve\u010djezi\u010dnosti neposredno re\u0161uje problem jezikovne ovire pri mednarodni izmenjavi dokumentov. Tradicionalne metode legalizacije so pogosto vklju\u010devale pridobivanje overjenih prevodov, kar je bilo lahko \u010dasovno in finan\u010dno potratno. Pristop Dunajske konvencije z ve\u010djezi\u010dnimi izpiski ta problem re\u0161uje \u017ee v osnovi, saj vklju\u010duje prevode v sam dokument.<sup>1<\/sup><\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><strong>Seznam dr\u017eav pogodbenic Dunajske konvencije (1976)<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<p>Dunajska konvencija iz leta 1976 je za\u010dela veljati 30. julija 1983 po ratifikaciji s strani petih dr\u017eav.<sup>2<\/sup> Od leta 2024 je pogodbenic konvencije 23 evropskih dr\u017eav in Zelenortski otoki.<sup>2<\/sup> Spodaj je seznam dr\u017eav, ki so pogodbenice te konvencije:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>Avstrija<\/li>\n\n\n\n<li>Belgija<\/li>\n\n\n\n<li>Bosna in Hercegovina<\/li>\n\n\n\n<li>Bolgarija<\/li>\n\n\n\n<li>Zelenortski otoki<\/li>\n\n\n\n<li>Hrva\u0161ka<\/li>\n\n\n<li>Estonija<\/li>\n\n\n\n<li>Francija<\/li>\n\n\n\n<li>Nem\u010dija<\/li>\n\n\n\n<li>Italija<\/li>\n\n\n\n<li>Litva<\/li>\n\n\n\n<li>Luksemburg<\/li>\n\n\n\n<li>Moldavija<\/li>\n\n\n\n<li>\u010crna gora<\/li>\n\n\n\n<li>Nizozemska (evropsko ozemlje)<\/li>\n\n\n\n<li>Severna Makedonija (kot dr\u017eava naslednica Jugoslavije) <sup>2<\/sup><\/li>\n\n\n\n<li>Poljska<\/li>\n\n\n\n<li>Portugalska<\/li>\n\n\n\n<li>Romunija<\/li>\n\n\n\n<li>Srbija (kot dr\u017eava naslednica Jugoslavije) <sup>2<\/sup><\/li>\n\n\n\n<li>Slovenija<\/li>\n\n\n\n<li>\u0160panija<\/li>\n\n\n\n<li>\u0160vica<\/li>\n\n\n\n<li>Tur\u010dija<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p>Geografska porazdelitev dr\u017eav \u010dlanic, prete\u017eno evropskih, z dodatkom Zelenortskih otokov, ka\u017ee na regionalno usmerjenost te pobude za standardizacijo.<sup>2<\/sup> Mednarodna komisija za civilno stanje, ki jo ve\u010dinoma sestavljajo evropske dr\u017eave, je naravno pripeljala do konvencije z mo\u010dno evropsko udele\u017ebo. Vklju\u010ditev Zelenortskih otokov lahko ka\u017ee na \u0161ir\u0161i obseg ali na obstoj posebnih zgodovinskih ali pravnih vezi. Seznam vklju\u010duje dr\u017eave z razli\u010dnimi pravnimi sistemi in jeziki, kar poudarja uspeh konvencije pri doseganju soglasja o standardizirani obliki dokumentov, kljub razlikam v upravnih praksah.<sup>5<\/sup> Sposobnost zdru\u017eiti dr\u017eave z razli\u010dnimi pravnimi tradicijami pod okriljem ene konvencije ka\u017ee na prakti\u010dne koristi in zaznano potrebo po tak\u0161ni standardizaciji na podro\u010dju dokumentacije aktov civilnega stanja.<\/p>\n\n\n\n<p>Za jasnost je spodaj predstavljena tabela dr\u017eav \u010dlanic z navedbo datuma podpisa in ratifikacije, \u010de so ti podatki na voljo:<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-table is-style-stripes\"><table class=\"has-fixed-layout\"><tbody><tr><td><strong>Dr\u017eava<\/strong><\/td><td><strong>Podpis<\/strong><\/td><td><strong>Ratifikacija<\/strong><\/td><td><strong>Za\u010detek veljavnosti<\/strong><\/td><\/tr><tr><td>Avstrija<\/td><td>8. september 1976<\/td><td>12. marec 1981<\/td><td>30. julij 1983<\/td><\/tr><tr><td>Belgija<\/td><td>8. september 1976<\/td><td>2. junij 1997<\/td><td>2. julij 1997<\/td><\/tr><tr><td>Bosna in Hercegovina<\/td><td>&#8211;<\/td><td>11. oktober 1995<\/td><td>6. marec 1992<\/td><\/tr><tr><td>Bolgarija<\/td><td>&#8211;<\/td><td>18. november 2013<\/td><td>18. december 2013<\/td><\/tr><tr><td>Zelenortski otoki<\/td><td>&#8211;<\/td><td>17. september 2015<\/td><td>17. oktober 2015<\/td><\/tr><tr><td>Hrva\u0161ka<\/td><td>&#8211;<\/td><td>22. september 1993<\/td><td>22. oktober 1993<\/td><\/tr><tr><td>Estonija<\/td><td>&#8211;<\/td><td>24. november 2011<\/td><td>24. december 2011<\/td><\/tr><tr><td>Francija<\/td><td>8. september 1976<\/td><td>17. december 1986<\/td><td>16. januar 1987<\/td><\/tr><tr><td>Nem\u010dija<\/td><td>&#8211;<\/td><td>18. junij 1997<\/td><td>18. julij 1997<\/td><\/tr><tr><td>Italija<\/td><td>8. september 1976<\/td><td>14. avgust 1979<\/td><td>30. julij 1983<\/td><\/tr><tr><td>Litva<\/td><td>&#8211;<\/td><td>30. december 2009<\/td><td>29. januar 2010<\/td><\/tr><tr><td>Luksemburg<\/td><td>8. september 1976<\/td><td>28. april 1978<\/td><td>30. julij 1983<\/td><\/tr><tr><td>Moldavija<\/td><td>&#8211;<\/td><td>15. april 2008<\/td><td>15. maj 2008<\/td><\/tr><tr><td>\u010crna gora<\/td><td>&#8211;<\/td><td>26. marec 2007<\/td><td>3. junij 2006<\/td><\/tr><tr><td>Nizozemska<\/td><td>8. september 1976<\/td><td>27. marec 1987<\/td><td>26. april 1987<\/td><\/tr><tr><td>Severna Makedonija<\/td><td>&#8211;<\/td><td>15. april 1994<\/td><td>17. november 1991<\/td><\/tr><tr><td>Poljska<\/td><td>&#8211;<\/td><td>2. oktober 2003<\/td><td>1. november 2003<\/td><\/tr><tr><td>Portugalska<\/td><td>8. september 1976<\/td><td>30. junij 1983<\/td><td>30. julij 1983<\/td><\/tr><tr><td>Romunija<\/td><td>&#8211;<\/td><td>6. maj 2013<\/td><td>5. junij 2013<\/td><\/tr><tr><td>Srbija<\/td><td>&#8211;<\/td><td>16. oktober 2001<\/td><td>27. april 1992<\/td><\/tr><tr><td>Slovenija<\/td><td>&#8211;<\/td><td>1. december 1992<\/td><td>31. december 1992<\/td><\/tr><tr><td>\u0160panija<\/td><td>8. september 1976<\/td><td>25. marec 1980<\/td><td>30. julij 1983<\/td><\/tr><tr><td>\u0160vica<\/td><td>8. september 1976<\/td><td>19. marec 1990<\/td><td>18. april 1990<\/td><\/tr><tr><td>Tur\u010dija<\/td><td>8. september 1976<\/td><td>31. maj 1985<\/td><td>30. junij 1985<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n<p>Ta tabela omogo\u010da hitro ugotovitev, ali je zadevna dr\u017eava pogodbenica konvencije, in sledenje kronologiji sprejetja konvencije s strani razli\u010dnih dr\u017eav.<sup>2<\/sup><\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><strong>Udele\u017eba Nem\u010dije v Dunajski konvenciji (1976)<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<p>Nem\u010dija je pogodbenica Dunajske konvencije o izdaji ve\u010djezi\u010dnih izpiskov iz mati\u010dnih knjig.<sup>2<\/sup> Nem\u010dija je konvencijo ratificirala 18. junija 1997, za Nem\u010dijo pa je za\u010dela veljati 18. julija 1997.<sup>2<\/sup> Udele\u017eba Nem\u010dije pri\u010da o njeni zavezanosti olaj\u0161anju mednarodnega priznavanja dokumentov o civilnem stanju in poenostavitvi povezanih upravnih postopkov za svoje dr\u017eavljane in dr\u017eavljane drugih dr\u017eav pogodbenic. Kot velika evropska dr\u017eava s pomembnimi mednarodnimi povezavami je pristop Nem\u010dije k Dunajski konvenciji v skladu z njenimi \u0161ir\u0161imi prizadevanji za razvoj mednarodnega pravnega sodelovanja in optimizacijo \u010dezmejnih upravnih procesov.<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><strong>Ha\u0161ka konvencija o apostili in njena povezava z ve\u010djezi\u010dnimi izpiski<\/strong><\/h3>\n\n\n<p>Ha\u0161ka konvencija o odpravi zahteve po legalizaciji tujih uradnih listin z dne 5. oktobra 1961 (Ha\u0161ka konvencija o apostilu) zagotavlja poenostavljeno metodo legalizacije javnih listin za uporabo v drugih dr\u017eavah, ki so pogodbenice te konvencije.<sup>6<\/sup> Apostil je potrdilo, ki potrjuje pristnost javne listine, s \u010dimer overja podpis in pooblastila podpisnika uradne osebe.<sup>10<\/sup> Apostil ima obliko kvadratnega \u017eiga z obveznim naslovom v francoskem jeziku.<sup>10<\/sup><\/p>\n\n\n\n<p>Ha\u0161ka konvencija o apostilu izpolnjuje podoben namen kot Dunajska konvencija \u2013 olaj\u0161anje mednarodnega priznavanja listin \u2013 vendar z druga\u010dnim mehanizmom: potrjevanjem izvora listine, ne pa standardizacijo njenega formata. Medtem ko Dunajska konvencija stremi k ustvarjanju univerzalno sprejetega formata listin, Ha\u0161ka konvencija re\u0161uje ta problem z zagotavljanjem ustreznega potrjevanja listine s strani oblasti dr\u017eave izvora. Obe konvenciji si prizadevata zmanj\u0161ati potrebo po zapletenih in dolgotrajnih postopkih legalizacije.<\/p>\n\n\n<p>Pomembno je omeniti, da so ve\u010djezi\u010dni izpiski, izdani v skladu z Dunajsko konvencijo, posebej namenjeni sprejemanju v drugih dr\u017eavah \u010dlanicah <em>brez<\/em> kakr\u0161ne koli nadaljnje legalizacije, vklju\u010dno z apostiljem.<sup>1<\/sup> Sama konvencija predvideva medsebojno priznavanje teh standardiziranih dokumentov.<sup>22<\/sup> Dunajska konvencija ustvarja samozadosten sistem priznavanja med svojimi dr\u017eavami \u010dlanicami, kar naredi dodatno raven apostilja (v kontekstu dr\u017eav \u010dlanic) na splo\u0161no nepotrebno za ve\u010djezi\u010dne izpiske. Sam namen Dunajske konvencije je odpraviti potrebo po nadaljnjih formalnostih, kot sta legalizacija ali apostilj, med sodelujo\u010dimi dr\u017eavami. Standardizirana ve\u010djezi\u010dna oblika je klju\u010d do tega medsebojnega priznavanja. Ta izjema dodatno poenostavi postopek v primerjavi s Haa\u0161ko konvencijo o apostilju za dokumente, ki spadajo pod njeno podro\u010dje uporabe, saj odpravlja potrebo po pridobitvi dodatne potrditve. Medtem ko Haa\u0161ka konvencija poenostavlja legalizacijo, gre Dunajska konvencija \u0161e dlje, saj naredi standardiziran dokument neposredno sprejemljiv v drugih dr\u017eavah \u010dlanicah brez kakr\u0161nega koli dodatnega overjanja.<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><strong>Apostiliranje ve\u010djezi\u010dnih izpiskov v Nem\u010diji<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<p>Praviloma apostilj <em>ni<\/em> potreben za ve\u010djezi\u010dne izpiske, izdane v skladu z Dunajsko konvencijo, za uporabo v Nem\u010diji, \u010de dokument izvira iz druge dr\u017eave \u010dlanice te konvencije.<sup>2<\/sup> Nem\u010dija, kot podpisnica Dunajske konvencije, je dol\u017ena sprejemati te ve\u010djezi\u010dne izpiske brez dodatnih formalnosti.<sup>22<\/sup> Za uporabnika, ki ima ve\u010djezi\u010dni izpisek iz dr\u017eave \u010dlanice Dunajske konvencije, namenjen za uporabo v Nem\u010diji, mora biti dokument pravno veljaven brez potrebe po apostiliranju. Na podlagi na\u010dela medsebojnega priznavanja, dolo\u010denega v Dunajski konvenciji, je Nem\u010dija pravno zavezana sprejemati ve\u010djezi\u010dne izpiske, izdane s strani drugih dr\u017eav \u010dlanic, brez dodatnih zahtev glede legalizacije.<\/p>\n\n\n<p>Kljub temu lahko nastopijo izjemne okoli\u0161\u010dine, v katerih fizi\u010dna oseba vseeno <em>\u017eeli<\/em> pridobiti apostilj na ve\u010djezi\u010dni izpisek, izdan v Nem\u010diji. Na primer, to je lahko potrebno za uporabo dokumenta v dr\u017eavi, ki ni \u010dlanica Dunajske konvencije, je pa \u010dlanica Haa\u0161ke konvencije o apostilju. V takih primerih se postavlja vpra\u0161anje, ali nem\u0161ki organi izdajo apostilj na take dokumente, tudi \u010de to ni strogo potrebno za uporabo v drugih dr\u017eavah \u010dlanicah Dunajske konvencije.<\/p>\n\n\n\n<p>Informacije iz razpolo\u017eljivih virov ka\u017eejo, da je apostiliranje ve\u010djezi\u010dnih izpiskov, izdanih v Nem\u010diji, mo\u017eno. Zlasti je navedeno, da lahko en apostilj vklju\u010duje en ve\u010djezi\u010dni obrazec, izdan za rojstne, poro\u010dne in smrtne listine.<sup>9<\/sup> Prav tako je treba upo\u0161tevati Uredbo EU 2016\/1191, ki dolo\u010dene javne listine, vklju\u010dno z dokumenti o civilnem stanju, opro\u0161\u010da apostilja pri predlo\u017eitvi v drugi dr\u017eavi \u010dlanici EU, in predvideva mo\u017enost prilaganja ve\u010djezi\u010dnega standardnega obrazca.<sup>8<\/sup> Nem\u010dija je \u010dlanica Evropske unije. Poleg tega je navedeno, da so nem\u0161ki dokumenti o civilnem stanju, izdani v skladu s Konvencijo CIEC (Mednarodne komisije za civilno stanje), opro\u0161\u010deni legalizacije.<sup>7<\/sup> Ve\u010djezi\u010dna rojstna potrdila, izdana v Nem\u010diji, ne zahtevajo nadaljnje legalizacije ali apostilja v dr\u017eavah pogodbenicah Dunajske konvencije.<sup>2<\/sup><\/p>\n\n\n\n<p>Tako, \u010deprav apostilj obi\u010dajno ni potreben za uporabo ve\u010djezi\u010dnih izpiskov iz dr\u017eav pogodbenic Dunajske konvencije v Nem\u010diji, lahko nem\u0161ki organi verjetno izdajo apostilj na ve\u010djezi\u010dni izpisek, izdan v Nem\u010diji, na zahtevo, zlasti \u010de je dokument namenjen uporabi v dr\u017eavi, ki ni \u010dlanica Dunajske konvencije, je pa \u010dlanica Haa\u0161ke konvencije.<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><strong>Pristojni organi v Nem\u010diji za apostiliranje dokumentov o civilnem stanju (\u010de je primerno)<\/strong><\/h3>\n\n\n<p>V Nem\u010diji je struktura organov, pristojnih za izdajanje apostil, decentralizirana in je odvisna od vrste dokumenta ter zvezne de\u017eele (Bundesland), v kateri je bil izdan.<sup>7<\/sup> Ni enotnega organa, poobla\u0161\u010denega za izdajanje apostil na vse javne listine, izdane v Nem\u010diji.<sup>10<\/sup><\/p>\n\n\n\n<p>Za zvezne dokumente (izdane s strani zveznih organov ali sodi\u0161\u010d) je pristojni organ Zvezni urad za zunanje zadeve (Bundesamt f\u00fcr Ausw\u00e4rtige Angelegenheiten &#8211; BfAA) v Brandenburgu na Havelu.<sup>8<\/sup> Do 31. decembra 2022 je to opravljal Zvezni upravni urad (Bundesverwaltungsamt) v K\u00f6lnu.<sup>11<\/sup> Izjema so dokumenti Zveznega patentnega sodi\u0161\u010da in Nem\u0161kega urada za patente in blagovne znamke, za katere apostil izda Predsednik Nem\u0161kega urada za patente in blagovne znamke.<sup>8<\/sup><\/p>\n\n\n\n<p>Za dokumente, izdane s strani organov zveznih de\u017eel (vklju\u010dno z dokumenti o civilnem stanju, izdanimi s strani lokalnih mati\u010dnih uradov &#8211; Standes\u00e4mter), se pristojni organ razlikuje glede na de\u017eelo.<sup>7<\/sup> Kot splo\u0161ne primere pristojnih organov na ravni de\u017eel lahko navedemo:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>Ministrstva za notranje zadeve (ali senatne uprave v mestnih dr\u017eavah, kot sta Berlin in Hamburg) za upravne dokumente.<\/li>\n\n\n\n<li>Regionalne komisarje (Regierungspr\u00e4sidenten) ali okro\u017ene vlade (Bezirksregierungen).<\/li>\n\n\n\n<li>Dr\u017eavne urade za zadeve prebivanja in urejanje (na primer v Berlinu).<\/li>\n\n\n\n<li>Glavne policijske uprave (na primer v Spodnji Sa\u0161ki za dolo\u010dene dokumente).<\/li>\n\n\n\n<li>Nadzorne in servisne direkcije (na primer v Porenju-Pfal\u0161ki).<\/li>\n\n\n\n<li>Dr\u017eavne direkcije (na primer na Sa\u0161kem).<\/li>\n\n\n\n<li>Dr\u017eavne upravne urade (na primer na Sa\u0161kem-Anhaltu in Turingiji).<\/li>\n\n\n\n<li>Ministrstva za pravosodje (ali senatne uprave) za organe sodne uprave, sodi\u0161\u010da in notarje.<\/li>\n\n\n\n<li>Predsednike okro\u017enih sodi\u0161\u010d (Landgerichtspr\u00e4sidenten) za dokumente, izdane s strani ni\u017ejih sodi\u0161\u010d in notarjev znotraj njihovega okro\u017eja.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n<p>V Berlinu je lahko pristojni organ Dr\u017eavni urad za zadeve bivanja in urejanje.<sup>10<\/sup> Na Bavarskem je lahko pristojni organ Regierung von Mittelfranken.<sup>26<\/sup> Za Severno Porenje-Vestfalijo je lahko pristojni organ Bezirksregierung D\u00fcsseldorf.<\/p>\n\n\n\n<p>Tako je za dolo\u010ditev pravilnega organa za apostiliranje ve\u010djezi\u010dnega izpiska, izdanega v Nem\u010diji, potrebno poznati konkretno zvezno de\u017eelo, v kateri je bil dokument izdan. Dokumenti o civilnem stanju (rojstni, poro\u010dni, smrtni listi) se praviloma izdajajo pri lokalnih mati\u010dnih uradih, ki so v pristojnosti ustrezne zvezne de\u017eele. Posledi\u010dno bo organ, poobla\u0161\u010den za izdajo apostila, najverjetneje organizacija na ravni de\u017eele.<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><strong>Alternativni postopki legalizacije v Nem\u010diji (\u010de apostil ni uporaben ali za\u017eelen)<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<p>\u010ce dr\u017eava, v kateri bo uporabljen ve\u010djezi\u010dni izpisek, ni pogodbenica Haa\u0161ke konvencije o apostilu ali \u010de Dunajska konvencija ni uporabna (na primer, \u010de dokument ni ve\u010djezi\u010dni izpisek v standardizirani obliki), bo morda treba dokument legalizirati pri diplomatskem ali konzularnem predstavni\u0161tvu te dr\u017eave v Nem\u010diji.<sup>6<\/sup> Ta postopek obi\u010dajno vklju\u010duje predhodno potrditev s strani pristojnega nem\u0161kega organa (ki je lahko podoben organom, ki izdajajo apostil na ravni de\u017eele), \u010demur sledi legalizacija na veleposlani\u0161tvu ali konzulatu. Za dr\u017eave, ki niso v okviru Haa\u0161ke in Dunajske konvencije, ostaja tradicionalna, bolj zapletena pot konzularne legalizacije nujen postopek za zagotovitev mednarodne pravne veljavnosti nem\u0161kih dokumentov o civilnem stanju.<\/p>\n\n\n<p>Nem\u010dija ima dvostranske sporazume z nekaterimi dr\u017eavami, ki lahko poenostavijo postopek legalizacije ali celo odpravijo to zahtevo za dolo\u010dene vrste dokumentov.<sup>6<\/sup> Te dr\u017eave vklju\u010dujejo Avstrijo, Belgijo, Dansko, Francijo, Gr\u010dijo, Italijo, Luksemburg in \u0160vico. Uporabniku priporo\u010damo, da preveri posebne zahteve dr\u017eave, v kateri namerava uporabiti dokument, da ugotovi, ali dvostranski sporazum velja. Dvostranski sporazumi lahko ponudijo \u0161e ve\u010djo poenostavitev v primerjavi z ve\u010dstranskimi konvencijami, prilagojeno posebnim pravnim in upravnim odnosom med dvema dr\u017eavama.<\/p>\n\n\n\n<p>Za uporabo v drugih dr\u017eavah \u010dlanicah EU Uredba (EU) 2016\/1191 opro\u0161\u010da dolo\u010dene javne listine, vklju\u010dno z dokumenti o civilnem stanju, zahtev po legalizaciji ali apostilu.<sup>8<\/sup> Izdajni organ lahko dokumentu prilo\u017ei ve\u010djezi\u010dni standardni obrazec (MSF), kar lahko odpravi potrebo po prevodu. Uredba EU zagotavlja najvi\u0161jo raven poenostavitve za dokumente o civilnem stanju znotraj Evropske unije, saj odpravlja skoraj vse birokratske ovire za njihovo medsebojno priznavanje.<\/p>\n\n\n\n<p>Dunajska konvencija o izdajanju ve\u010djezi\u010dnih izpiskov iz mati\u010dnih knjig je namenjena poenostavitvi mednarodne uporabe rojstnih, poro\u010dnih in smrtnih listov s standardizacijo njihovega formata. Nem\u010dija je pogodbenica te konvencije, kar pomeni, da se ve\u010djezi\u010dni izpiski, izdani v skladu z njenimi dolo\u010dbami s strani drugih dr\u017eav \u010dlanic, na splo\u0161no sprejemajo v Nem\u010diji brez potrebe po apostilu ali drugi obliki legalizacije.<\/p>\n\n\n<p>\u010ceprav apostilj obi\u010dajno ni potreben za uporabo tak\u0161nih ve\u010djezi\u010dnih izpiskov v Nem\u010diji, lahko nem\u0161ki organi na zahtevo izdajo apostilj na ve\u010djezi\u010dni izpisek, izdan v Nem\u010diji, zlasti \u010de je dokument namenjen uporabi v dr\u017eavi, ki ni pogodbenica Dunajske konvencije, je pa pogodbenica Haa\u0161ke konvencije o apostilju. Pristojni organ za izdajo apostilja v Nem\u010diji je odvisen od vrste dokumenta in zvezne de\u017eele, v kateri je bil izdan. Za zvezne dokumente je to Zvezni urad za zunanje zadeve, za dokumente de\u017eel pa ustrezna ministrstva za notranje zadeve, pravosodje ali regionalne uprave.<\/p>\n\n\n\n<p>V primerih, ko Dunajska konvencija ali Haa\u0161ka konvencija o apostilju nista uporabni, so lahko potrebni alternativni postopki legalizacije, kot so konzularna legalizacija na veleposlani\u0161tvu ali konzulatu ciljne dr\u017eave, dvostranski sporazumi med Nem\u010dijo in to dr\u017eavo, ali, za uporabo v drugih dr\u017eavah \u010dlanicah EU, dolo\u010dbe Uredbe EU 2016\/1191.<\/p>\n\n\n\n<ol class=\"wp-block-list\">\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/infovisti.it\">Ve\u010djezi\u010dni izpisek in Dunajska konvencija: popoln vodnik &#8211; Infovisti<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/id-lawoffice.com\">Izdaja ve\u010djezi\u010dnih izpiskov iz mati\u010dnih knjig &#8211; ID Law Office<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Convention_on_the_Issue_of_Multilingual_Extracts_from_Civil_Status_Records\">Konvencija o izdaji ve\u010djezi\u010dnih izpiskov iz mati\u010dnih knjig &#8211; Wikipedia<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/romaniandocuments.net\">Ve\u010djezi\u010dni izpiski: Prakti\u010dni vodnik &#8211; RomanianDocuments.net<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/proz.com\">Ve\u010djezi\u010dni izpisek iz rojstnega lista: kako ga prevesti za Zdru\u017eeno kraljestvo? &#8211; ProZ.com<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/europarl.europa.eu\">Priznavanje in registracija dokumentov o civilnem stanju v \u010dezmejnih primerih &#8211; Evropski parlament<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/ciec1.org\">Konvencija (\u0161t. 16) o izdaji ve\u010djezi\u010dnih izpiskov &#8211; CIEC<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/schmidt-export.com\">Apostilj in konzularna legalizacija dokumentov v Nem\u010diji &#8211; Schmidt Export<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/germany.info\">Organi za apostilj &#8211; Zvezno zunanje ministrstvo (Nem\u010dija)<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/service.rlp.de\">Zahtevajte ve\u010djezi\u010dni rojstni list &#8211; Serviceportal Rheinland-Pfalz<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/hamburg.com\">Zaprosite za ve\u010djezi\u010dni rojstni list &#8211; Hamburg.com<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/dublin.diplo.de\">Apostilj &#8211; Nem\u0161ko veleposlani\u0161tvo Dublin<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/germany-service.com\">\u017dig apostilja Nem\u010dija &#8211; germany-service.com<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/auswaertiges-amt.de\">Tuji javni dokumenti za uporabo v Nem\u010diji &#8211; Ausw\u00e4rtiges Amt<\/a><\/li>\n\n\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/heidelberg.de\">Zahtevajte notarsko overitev javnih listin za tujino &#8211; Heidelberg<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/se-legal.de\">Apostille &amp; Legalizacija Odvetniki v Nem\u010diji &#8211; Schlun &amp; Elseven<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/pd-bs.polizei-nds.de\">Legalizacija nem\u0161kih listin za uporabo v tujini &#8211; Polizei Braunschweig<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/exteriores.gob.es\">Legalizacije &#8211; \u0160pansko ministrstvo za zunanje zadeve<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/apostille.ie\">Apostille za Nem\u010dijo &#8211; apostille.ie<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/nbn.org.il\">Apostille &amp; Overitev listin &#8211; nbn.org.il<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/usa.gov\">Overite uradne listine za uporabo zunaj ZDA &#8211; USA.gov<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/auswaertiges-amt.de\">Nem\u0161ke javne listine za uporabo v tujini &#8211; Ausw\u00e4rtiges Amt<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/firma.de\">Kako pridobiti pravilno notarsko overitev v Nem\u010diji &#8211; Firma.de<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/welcome.hamburg.com\">Priznavanje tujih javnih potrdil &#8211; Hamburg Welcome Center<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/uk.diplo.de\">Apostille &#8211; Nem\u0161ko veleposlani\u0161tvo London<\/a><\/li>\n\n\n\n<li><a class=\"\" href=\"https:\/\/translayte.com\">Kako pridobiti apostille v Nem\u010diji &#8211; Translayte<\/a><\/li>\n<\/ol>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Dunajska konvencija o izdaji ve\u010djezi\u010dnih izpiskov iz mati\u010dnih knjig (1976) Dunajska konvencija o izdaji ve\u010djezi\u010dnih izpiskov iz mati\u010dnih knjig, podpisana 8. septembra 1976, je mednarodna pogodba, katere cilj je standardizacija formata rojstnih, poro\u010dnih in mrli\u0161kih listov. Ta standardizacija naj bi olaj\u0161ala uporabo tak\u0161nih dokumentov v dr\u017eavah pogodbenicah brez potrebe po prevodu ali dodatni legalizaciji.1 Konvencijo &#8230; <a title=\"Ve\u010djezi\u010dni izpiski mati\u010dnih zapisov\" class=\"read-more\" href=\"https:\/\/bizmoldova.com\/sl\/vecjezicni-izpiski-maticnih-zapisov\/\" aria-label=\"Read more about Ve\u010djezi\u010dni izpiski mati\u010dnih zapisov\">Read more<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"class_list":["post-56","page","type-page","status-publish"],"acf":[],"yoast_head":"<!-- This site is optimized with the Yoast SEO plugin v28.3 - https:\/\/yoast.com\/product\/yoast-seo-wordpress\/ -->\n<title>Ve\u010djezi\u010dni izpiski mati\u010dnih zapisov - Dokumenti Moldova. Apostille, Legalizacija, Nostrifikacija, Prevodi<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Dunajska konvencija o izdaji ve\u010djezi\u010dnih izpiskov iz mati\u010dnih knjig (1976) Dunajska konvencija o izdaji ve\u010djezi\u010dnih izpiskov iz mati\u010dnih knjig, podpisan\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/bizmoldova.com\/sl\/vecjezicni-izpiski-maticnih-zapisov\/\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"13 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/bizmoldova.com\\\/sl\\\/vecjezicni-izpiski-maticnih-zapisov\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/bizmoldova.com\\\/sl\\\/vecjezicni-izpiski-maticnih-zapisov\\\/\",\"name\":\"Ve\u010djezi\u010dni izpiski mati\u010dnih zapisov - Dokumenti Moldova. Apostille, Legalizacija, Nostrifikacija, Prevodi\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/bizmoldova.com\\\/sl\\\/#website\"},\"datePublished\":\"2025-03-31T19:31:54+00:00\",\"dateModified\":\"2026-07-16T07:29:59+00:00\",\"description\":\"Dunajska konvencija o izdaji ve\u010djezi\u010dnih izpiskov iz mati\u010dnih knjig (1976) Dunajska konvencija o izdaji ve\u010djezi\u010dnih izpiskov iz mati\u010dnih knjig, podpisan\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/bizmoldova.com\\\/sl\\\/vecjezicni-izpiski-maticnih-zapisov\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/bizmoldova.com\\\/sl\\\/vecjezicni-izpiski-maticnih-zapisov\\\/\"]}]},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/bizmoldova.com\\\/sl\\\/vecjezicni-izpiski-maticnih-zapisov\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"\u0413\u043b\u0430\u0432\u043d\u0430\u044f \u0441\u0442\u0440\u0430\u043d\u0438\u0446\u0430\",\"item\":\"https:\\\/\\\/bizmoldova.com\\\/sl\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Ve\u010djezi\u010dni izpiski mati\u010dnih zapisov\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/bizmoldova.com\\\/sl\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/bizmoldova.com\\\/sl\\\/\",\"name\":\"Dokumenti Moldova. Apostille, Legalizacija, Nostrifikacija, Prevodi\",\"description\":\"\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/bizmoldova.com\\\/sl\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Ve\u010djezi\u010dni izpiski mati\u010dnih zapisov - Dokumenti Moldova. Apostille, Legalizacija, Nostrifikacija, Prevodi","description":"Dunajska konvencija o izdaji ve\u010djezi\u010dnih izpiskov iz mati\u010dnih knjig (1976) Dunajska konvencija o izdaji ve\u010djezi\u010dnih izpiskov iz mati\u010dnih knjig, podpisan","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/bizmoldova.com\/sl\/vecjezicni-izpiski-maticnih-zapisov\/","twitter_misc":{"Est. reading time":"13 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/bizmoldova.com\/sl\/vecjezicni-izpiski-maticnih-zapisov\/","url":"https:\/\/bizmoldova.com\/sl\/vecjezicni-izpiski-maticnih-zapisov\/","name":"Ve\u010djezi\u010dni izpiski mati\u010dnih zapisov - Dokumenti Moldova. Apostille, Legalizacija, Nostrifikacija, Prevodi","isPartOf":{"@id":"https:\/\/bizmoldova.com\/sl\/#website"},"datePublished":"2025-03-31T19:31:54+00:00","dateModified":"2026-07-16T07:29:59+00:00","description":"Dunajska konvencija o izdaji ve\u010djezi\u010dnih izpiskov iz mati\u010dnih knjig (1976) Dunajska konvencija o izdaji ve\u010djezi\u010dnih izpiskov iz mati\u010dnih knjig, podpisan","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/bizmoldova.com\/sl\/vecjezicni-izpiski-maticnih-zapisov\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/bizmoldova.com\/sl\/vecjezicni-izpiski-maticnih-zapisov\/"]}]},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/bizmoldova.com\/sl\/vecjezicni-izpiski-maticnih-zapisov\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"\u0413\u043b\u0430\u0432\u043d\u0430\u044f \u0441\u0442\u0440\u0430\u043d\u0438\u0446\u0430","item":"https:\/\/bizmoldova.com\/sl\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Ve\u010djezi\u010dni izpiski mati\u010dnih zapisov"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/bizmoldova.com\/sl\/#website","url":"https:\/\/bizmoldova.com\/sl\/","name":"Dokumenti Moldova. Apostille, Legalizacija, Nostrifikacija, Prevodi","description":"","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/bizmoldova.com\/sl\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"sl-SI"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/bizmoldova.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/56","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/bizmoldova.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/bizmoldova.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/bizmoldova.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/bizmoldova.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=56"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/bizmoldova.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/56\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":490,"href":"https:\/\/bizmoldova.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/56\/revisions\/490"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/bizmoldova.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=56"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}