V sodobnem svetu, ki ga zaznamujeta visoka mobilnost prebivalstva in aktivni mednarodni stiki, postajajo vpra\u0161anja priznavanja uradnih dokumentov, izdanih v eni dr\u017eavi za uporabo v drugi, \u0161e posebej aktualna. Nepravilna formalnost ali odsotnost potrebne legalizacije lahko povzro\u010di resne pravne in finan\u010dne posledice, vklju\u010dno z zavrnitvijo storitev, nezmo\u017enostjo sklenitve poslov ali pridobitve dr\u017eavljanstva. To poro\u010dilo \u017eeli osvetliti klju\u010dne vidike priznavanja dokumentov, s poudarkom na posebnostih Republike Moldavije in njenem sodelovanju z drugimi dr\u017eavami, zlasti z Belorusijo, ter na zgodovinskih in postopkovnih dejavnikih, ki vplivajo na njihovo veljavnost.<\/p>\n\n\n\n
Ta razdelek podrobno opisuje glavne mednarodne pravne okvire, ki urejajo priznavanje javnih listin, ter njihov pomen za dr\u017eavljane Belorusije in Moldavije.<\/p>\n\n\n\n
Minska konvencija je klju\u010dni ve\u010dstranski sporazum, namenjen poenostavitvi pravne pomo\u010di in medsebojnega priznavanja dokumentov med dr\u017eavami \u010dlanicami Skupnosti neodvisnih dr\u017eav (SND). Belorusija je \u010dlanica te konvencije od leta 1994, Republika Moldavija pa je prav tako ena od njenih pogodbenic, skupaj z Armenijo, Azerbajd\u017eanom, Gruzijo, Kazahstanom, Kirgizistanom, Rusijo, Tad\u017eikistanom, Turkmenistanom, Uzbekistanom in Ukrajino.<\/p>\n\n\n
V skladu s 13. \u010dlenom Minske konvencije se dokumenti, ki jih je izdala ali potrdila institucija ali posebej poobla\u0161\u010dena oseba v okviru svojih pristojnosti in v predpisani obliki na ozemlju ene pogodbenice, sprejmejo na ozemlju drugih pogodbenic brez kakr\u0161nega koli posebnega potrdila, kot je legalizacija ali apostille. Ta dolo\u010dba bistveno poenostavi pretok dokumentov med dr\u017eavami \u010dlanicami ter zmanj\u0161a birokratske ovire in s tem povezane stro\u0161ke za dr\u017eavljane. Odprava zahteve po legalizaciji je neposredna posledica \u010dlanstva v tej konvenciji.<\/p>\n\n\n\n
Kljub odpravi zahteve po formalni legalizaciji konvencija dolo\u010da, da se za uporabo dokumentov na ozemlju druge pogodbenice lahko zahteva njihov notarsko overjen prevod v uradni jezik te pogodbenice. Ta zahteva je klju\u010dnega pomena, saj tudi ob vzajemnem priznavanju jezikovna ovira zahteva uradno potrditev vsebine dokumenta. Odsotnost strogih standardov ali nepo\u0161tenost prevajalcev pri vpra\u0161anjih transliteracije in prevoda priimkov, imen in o\u010detovstev (PIO), na primer uporaba “Ivanov Ivan Ivanovich” namesto “Ivanov Ivan fiul lui Ivan” v romunskih prevodih, lahko privede do nepriznavanja dokumentov. Tako lahko tudi ob konvenciji, namenjeni poenostavitvi postopka, nekvaliteten prevod dejansko izni\u010di prednosti sporazuma, zaradi \u010desar dokument postane nepriznan zaradi formalnih napak v prevodu in ne zaradi pomanjkanja legalizacije. To prena\u0161a problem z ravni meddr\u017eavnega priznavanja na raven kakovosti prevajalskih storitev in notarske overitve.<\/p>\n\n\n\n
Za dr\u017eave, ki niso \u010dlanice Minske konvencije, so pa pristopile k Haa\u0161ki konvenciji, se uporablja postopek apostille. Republika Moldavija je \u010dlanica Haa\u0161ke konvencije. Apostille je poseben \u017eig, ki potrjuje pristnost podpisa, polo\u017eaj osebe, ki je podpisala dokument, in, kjer je to primerno, pristnost pe\u010data ali \u017eiga, s katerim je dokument overjen.<\/p>\n\n\n
V Moldaviji apostilje izdaja Agencija za pravne informacije, ki je organ, podrejen Ministrstvu za pravosodje. Postopek pridobitve apostilja lahko traja od 1 do 5 delovnih dni. Pomembna zna\u010dilnost je uporaba elektronskega apostilja v Moldaviji, ki vsebuje digitalni podpis in edinstveno \u0161tevilko za preverjanje pristnosti prek spletne strani Ministrstva za pravosodje. To odra\u017ea splo\u0161ni trend dr\u017eave k digitalizaciji javnih storitev, vklju\u010dno z vzpostavitvijo platforme elektronskega notariata, kar naj bi pove\u010dalo u\u010dinkovitost in dostopnost storitev, zlasti za dr\u017eavljane v tujini. Tak\u0161na modernizacija je namenjena zmanj\u0161anju administrativnih stro\u0161kov in poenostavitvi priznavanja dokumentov.<\/p>\n\n\n\n
Dokumenti, ki so predmet apostiliranja, vklju\u010dujejo sodne odlo\u010dbe, zdravni\u0161ka potrdila predpisane oblike, dokumente, ki jih izdajo organi za mati\u010dne evidence (rojstni, poro\u010dni, smrtni listi), ter notarske dokumente. Vendar apostilj morda ne bo dodeljen, \u010de vsebina dokumenta ni berljiva, dokument vsebuje tuje napise ali mehanske po\u0161kodbe, ali \u010de Ministrstvo za pravosodje nima vzorca podpisa in pe\u010data, ki potrjujeta dokument. \u010ce pristojni organ ne more preveriti izvora dokumenta, stopi v stik z organom, ki ga je izdal, vendar ne izda apostilja, dokler nov podpis, \u017eig ali pe\u010dat ni dodan v podatkovno bazo. To poudarja, da je pristnost podpisa in pe\u010data najpomembnej\u0161a za moldavske oblasti, njuna odsotnost ali nezmo\u017enost preverjanja pa neposredno vodi v nezmo\u017enost pridobitve apostilja in posledi\u010dno v nepriznavanje dokumenta.<\/p>\n\n\n
Pomembno je omeniti, da apostil, izdan v Moldaviji, po dostopnih podatkih nikoli ni bil zavrnjen s strani oblasti drugih dr\u017eav pogodbenic zaradi razlogov, kot so oblika, na\u010din pritrditve ali elektronski format. Za dokumente, ki so jih izdali dr\u017eavni organi ZDA in so namenjeni uporabi v Moldaviji, je potreben apostil dr\u017eavnega sekretarja ali State Departmenta ZDA (za zvezne dokumente), in ni potrebnih dodatnih pe\u010datov ali legalizacije s strani veleposlani\u0161tva ali konzulata Moldavije. \u010ce je bilo rojstno potrdilo izdano v Moldaviji in je namenjeno uporabi v drugi dr\u017eavi, ga je treba poslati nazaj v Moldavijo za pridobitev apostila.<\/p>\n\n\n\n
Konzularna legalizacija je bolj zapleten in ve\u010dstopenjski postopek, ki je potreben za dokumente, namenjene uporabi v dr\u017eavah, ki niso pogodbenice Haa\u0161ke konvencije in nimajo dvostranskih sporazumov o odpravi legalizacije. Na primer, Nem\u010dija je nasprotovala pristopu Moldavije k Haa\u0161ki konvenciji, kar pomeni, da se apostil ne uporablja med tema dvema dr\u017eavama, in v tem primeru je potrebna konzularna legalizacija.<\/p>\n\n\n\n
Postopek konzularne legalizacije je bistveno bolj delovno intenziven in vklju\u010duje ve\u010d stopenj: najprej dokument overijo razli\u010dni notranji dr\u017eavni organi v dr\u017eavi izdaje, nato pa se legalizira na konzulatu ali veleposlani\u0161tvu ciljne dr\u017eave. Ta postopek je lahko zelo dolgotrajen, zlasti \u010de vklju\u010duje ve\u010d dokumentov in razli\u010dne dr\u017eave. Razlika v zahtevnosti med apostilom in konzularno legalizacijo ka\u017ee na razli\u010dne ravni mednarodnega pravnega sodelovanja. Bolj zapleten postopek konzularne legalizacije pomeni, da za dr\u017eave, ki niso \u010dlanice Haa\u0161ke konvencije, “leto izdaje” dokumenta lahko postane manj pomemben dejavnik kot sam postopek overitve, saj lahko starej\u0161i dokumenti zahtevajo bolj temeljito preverjanje v okviru ve\u010dstopenjskega konzularnega postopka.<\/p>\n\n\n\n
V tem razdelku so obravnavani specifi\u010dni zgodovinski in pravni dejavniki znotraj Moldavije, ki vplivajo na priznavanje dokumentov, s posebnim poudarkom na jezikovnih spremembah in politi\u010dnih realnostih.<\/p>\n\n\n\n
31. avgusta 1989 je Vrhovni svet Moldavske SSR sprejel zakon \u0161t. 3462, ki je predpisal vrnitev moldavskega jezika k latinici. Pred tem, od leta 1938 do 1989 (in v nekaterih zgodnej\u0161ih obdobjih), je moldav\u0161\u010dina uradno uporabljala cirilico, izpeljano iz ru\u0161\u010dine. To pomeni, da so bili dokumenti, izdani pred 31. avgustom 1989, prete\u017eno v cirilici. Zakon iz leta 1989 je dovoljeval tudi uporabo \u010drk K, Q, W, Y v lastnih imenih in mednarodnih neologizmih, kar je nakazovalo prehod k mednarodnim standardom bolj prilagojenemu zapisovanju osebnih imen.<\/p>\n\n\n\n
Ta prehod s cirilice na latinico leta 1989 je glavni razlog za te\u017eave s priznavanjem ali neposredno nepriznavanje dokumentov, izdanih pred tem datumom. Dokumenti, sestavljeni v cirilici, zlasti tisti, ki vsebujejo imena, zahtevajo pravilno transliteracijo v skladu z veljavnimi moldavskimi pravili. Neskladja, ki nastanejo zaradi uporabe razli\u010dnih standardov transliteracije skozi \u010das (npr. ruska proti romunski\/moldavski latinici), predstavljajo pomembno oviro.<\/p>\n\n\n
Republika Moldavija je dolo\u010dila podrobna pravila za pre\u010drkovanje cirili\u010dnih imen in priimkov v romunsko (latini\u010dno) abecedo z Odredbo OMJ566\/2016. Ta pravila so klju\u010dnega pomena za zagotavljanje enotnosti in priznavanja imen iz starih dokumentov, napisanih v cirilici. Zajemajo specifi\u010dne \u010drkovne kombinacije (npr. “\u0451” se pre\u010drkuje kot “io”, “\u0449” kot “\u015fc” ali “\u0219ci”), pravila za za\u010detne, sredinske in kon\u010dne polo\u017eaje \u010drk ter posebne primere za dolo\u010dene glasove. Podrobna in v\u010dasih niansirana narava teh pravil ka\u017ee, da preprost “foneti\u010dni” pre\u010drkopis ni zadosten. Obstoj specifi\u010dnih pravil za \u010drkovne kombinacije, polo\u017eaje v besedi in izjeme (npr. za tuja imena) dodaja zapletenost, zaradi \u010desar je strokovno prevajanje v skladu s temi pravili klju\u010dnega pomena. To pomeni, da se lahko tudi dokument, izdan po letu 1989, soo\u010di s te\u017eavami, \u010de so bila imena pre\u010drkovana nedosledno glede na ta pravila.<\/p>\n\n\n\n
Tabela 1: Pravila pre\u010drkovanja iz cirilice v romun\u0161\u010dino (na podlagi Odredbe OMJ566\/2016)<\/strong><\/p>\n\n\n\n Eden pogostih vzrokov za nepriznavanje dokumentov je neskladje v transliteraciji imen in priimkov v razli\u010dnih uradnih dokumentih, kot so potni listi, moldavski\/romunski dokumenti in arhivski zapisi. To vklju\u010duje naslednje pogoste te\u017eave:<\/p>\n\n\n\n Razli\u010dne dr\u017eave (ZDA, Rusija, Romunija, Moldavija) uporabljajo svoja stroga pravila transkripcije in transliteracije, kar povzro\u010da te\u017eave, zlasti pri osebnih dokumentih, kot so potni listi in rojstni listi. Pogoste omembe “neskladij” in “napak pri prevodu” v razli\u010dnih virih ka\u017eejo na sistemski problem, povezan z odsotnostjo univerzalnega, doslednega standarda transliteracije v razli\u010dnih jurisdikcijah in zgodovinskih obdobjih. To ni le vpra\u0161anje reforme iz leta 1989, ampak stalna te\u017eava.<\/p>\n\n\n Republika Moldavija zagotavlja uradne postopke za spremembo priimka in\/ali imena prek Agencije za dr\u017eavne storitve (AGU) ali diplomatskih predstavni\u0161tev\/konzulatov v tujini. Ta postopek vklju\u010duje vlo\u017eitev vloge, pla\u010dilo takse, iskanje zapisov v arhivih, sprejetje odlo\u010ditve o odobritvi ali zavrnitvi, registracijo spremembe in izdajo novega potrdila. Postopek je lahko dolgotrajen, v\u010dasih traja od 1 do 2 let za sinhronizacijo podatkov. Obstoj teh formalnih postopkov za spremembo imena in poudarek na “sinhronizaciji” ka\u017eeta, da so za zagotovitev priznavanja dokumentov pogosto potrebni proaktivni ukrepi. Zana\u0161anje izklju\u010dno na prevajalca brez preverjanja njegove skladnosti z moldavskimi\/romunskimi standardi ali zagotavljanja usklajenosti z drugimi dokumenti je resna napaka. V primeru nepravilne transliteracije v ruskem potnem listu je mo\u017eno prito\u017eiti dejanja uslu\u017ebencev Ministrstva za notranje zadeve. Podobno, \u010de je vloga, na primer za pridobitev dovoljenja za prebivanje, zavrnjena zaradi “nepravilno urejenih dokumentov” (vklju\u010dno s te\u017eavami s prevodom ali legalizacijo), je mogo\u010de napake popraviti in vlogo ponovno vlo\u017eiti, pogosto s pomo\u010djo imigracijskega odvetnika.<\/p>\n\n\n\n Dokumenti, ki jih izdajo de facto oblasti v separatisti\u010dni regiji Pridnestrje v Moldaviji, praviloma niso priznani niti s strani Republike Moldavije niti s strani mednarodnih organizacij, kot so Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike. To je neposredna posledica nepriznanega politi\u010dnega statusa Pridnestrja.<\/p>\n\n\n Poleg tega je moldavska cirilica, ki se ji je Republika Moldavija v veliki meri odpovedala leta 1989, ostala uradna in edina sprejeta abeceda za moldavski jezik v Pridnestrju. Ta jezikovna razlika ustvarja dodatno raven zapletenosti za priznavanje pridnestrskih dokumentov, tudi \u010de bi bila politi\u010dna vpra\u0161anja re\u0161ena. Nepriznavanje dokumentov, ki so jih izdali pridnestrski organi, je temeljni problem, ki izhaja iz politi\u010dnega statusa regije, ne le iz jezikovnih ali postopkovnih vidikov. Nenehna uporaba cirilice v Pridnestrju poslab\u0161uje problem priznavanja, saj zdru\u017euje politi\u010dno nepriznavanje z jezikovnim razhajanjem.<\/p>\n\n\n\n Ta razdelek vsebuje prakti\u010dna priporo\u010dila za osebe, ki si prizadevajo zagotoviti priznavanje svojih dokumentov, prepre\u010diti pogoste napake in najti re\u0161itve v primeru te\u017eav.<\/p>\n\n\n\n Klju\u010dni korak je zagotoviti enotnost transliteracije imen in priimkov v vseh uradnih dokumentih: potnih listih, moldavskih\/romunskih dokumentih in vseh prevodih. Pri prevajanju dokumentov v romun\u0161\u010dino je treba prevajalcem jasno navesti, naj uporabijo natan\u010dno latinico, navedeno v potnem listu, in ne posku\u0161ajo “romunizirati” imena, saj so tak\u0161ni prevodi pogosto zavrnjeni.<\/p>\n\n\n \u010ce nameravate pridobiti dokumente v novi jurisdikciji (npr. romunski potni list), je priporo\u010dljivo, da najprej uredite tuji potni list (npr. ruskega), da dolo\u010dite kon\u010dno transliteracijo. Ta zapis se nato lahko uporabi kot standard za vse nadaljnje prevode in dokumente. Za dokumente, prvotno sestavljene v cirilici, je treba zagotoviti, da so vsi prevodi ali uradne transliteracije strogo v skladu s pravili, dolo\u010denimi v moldavskem Odloku OMJ566\/2016. Najem strokovnih, usposobljenih prevajalcev, ki poznajo moldavska\/romunska pravila transliteracije in pravne zahteve, bo pomagal prepre\u010diti drage napake. Dosledna priporo\u010dila za “usklajevanje” in “zagotavljanje enotnosti” v vseh dokumentih, tudi s predhodno pridobitvijo tujega potnega lista, ka\u017eejo na potrebo po proaktivni, celoviti strategiji. To presega zgolj prevod enega dokumenta; zahteva upravljanje celotnega sklopa osebnih identifikacijskih dokumentov za prepre\u010devanje prihodnjih te\u017eav.<\/p>\n\n\n\n Za priznanje dokumentov v Moldovi ali drugih dr\u017eavah pogodbenicah Minske konvencije je obi\u010dajno potreben notarsko overjen prevod v romun\u0161\u010dino (ali uradni jezik ciljne dr\u017eave). Pravni dokumenti zahtevajo 100-odstotno natan\u010dnost zaradi specifi\u010dne terminologije in konceptov, zna\u010dilnih za posamezno jurisdikcijo. Napake lahko povzro\u010dijo razveljavitev pogodb, zamude v sodnih postopkih ali finan\u010dne kazni. Zato je mo\u010dno priporo\u010dljiva uporaba storitev specializiranih pravnih prevajalcev.<\/p>\n\n\n V nekaterih primerih lahko pristnost notarsko overjenega prevoda, izvedenega v Moldaviji, zahteva dodatno apostiliranje. Da bi se izognili morebitnim nesporazumom ali zavrnitvam, je pogosto smiselno prevode izvesti in overiti v dr\u017eavi, kjer bo dokument uporabljen. Poudarek na notarsko overjenih prevodih in priporo\u010dilo, da se izvedejo v namembni dr\u017eavi, ka\u017eeta na prednost prevodov, ki niso le natan\u010dni, ampak tudi certificirani in sprejeti v pravnem sistemu ciljne jurisdikcije. To zmanj\u0161uje tveganje nepriznavanja zaradi postopkovnih te\u017eav ali te\u017eav s kakovostjo samega prevoda.<\/p>\n\n\n\n Preden si prizadevate za priznanje dokumentov, je treba ugotoviti, ali je namembna dr\u017eava \u010dlanica Minske konvencije, Haa\u0161ke konvencije ali nobene od njiju. To bo dolo\u010dilo, ali je potrebna odsotnost legalizacije, apostil ali konzularna legalizacija.<\/p>\n\n\n\n \u010ce je potreben apostil, se prepri\u010dajte, da je izvirnik dokumenta v dobrem stanju, z jasnimi pe\u010dati in podpisi. Dokument je treba predlo\u017eiti pristojnemu organu (Ministrstvo za pravosodje\/Agencija za pravne informacije v Moldaviji) za pridobitev elektronskega apostila. Za dr\u017eave, ki zahtevajo konzularno legalizacijo, bodite pripravljeni na bolj zapleten postopek, ki vklju\u010duje predhodno overitev pri razli\u010dnih organih v dr\u017eavi izdaje in nato potrditev pri diplomatskem predstavni\u0161tvu namembne dr\u017eave. Prav tako je treba upo\u0161tevati, da lahko nekateri dvostranski sporazumi (ki niso povezani z Minsko ali Haa\u0161ko konvencijo) prav tako oprostijo dokumente legalizacije za dolo\u010dene dr\u017eave. Obstoj ve\u010d poti legalizacije pomeni, da morajo posamezniki strate\u0161ko izbrati pravilno metodo glede na namembno dr\u017eavo in dr\u017eavo izdaje dokumenta. Univerzalen pristop bo privedel do nepriznavanja.<\/p>\n\n\n\n V primeru zavrnitve priznanja dokumenta je pomembno natan\u010dno ugotoviti vzrok (npr. nepravilna transliteracija, pomanjkanje potrebne legalizacije, potekel rok veljavnosti, politi\u010dno nepriznanje). \u0160tevilne te\u017eave, kot so nepravilno izpolnjeni dokumenti, napake v prevodu ali pomanjkanje potrebnih listin, je mogo\u010de odpraviti s popravkom napak in ponovno vlo\u017eitvijo vloge.<\/p>\n\n\n\n Za re\u0161evanje stalnih te\u017eav s transliteracijo imen obstajajo uradni postopki za spremembo ali popravek imena prek moldavskih organov oblasti ali s prito\u017ebo na pristojnih organih dr\u017eave izdaje. V zapletenih primerih, zlasti tistih, povezanih z neskladjem podatkov, arhivskimi te\u017eavami ali politi\u010dnim nepriznanjem (kot v primeru pridnestrskih dokumentov), je mo\u010dno priporo\u010dljivo poiskati nasvet pri odvetniku ali imigracijskem pravniku. Ti lahko pomagajo pri premagovanju birokratskih ovir, izvajanju arhivskih iskanj in zastopanju interesov. Zavrnitev priznanja, \u010deprav je te\u017eava, pogosto ni dokon\u010dna. Obstajajo uveljavljene pravne in upravne poti za popravljanje napak, \u010deprav so lahko zamudne in zahtevajo strokovno pomo\u010d.<\/p>\n\n\n\n Priznavanje dokumentov v mednarodnem kontekstu je zapleten postopek, odvisen od \u0161tevilnih dejavnikov, ne pa od enotnega “datuma nepriznanja”. V primeru Republike Moldavije so klju\u010dni vidiki:<\/p>\n\n\n\n Za zagotovitev nemotenega priznavanja dokumentov je izjemno pomembno ravnati s potrebno skrbnostjo. To vklju\u010duje zagotavljanje enotne transliteracije osebnih podatkov v vseh dokumentih, dosledno upo\u0161tevanje zahtev glede prevoda in notarske overitve ter izbiro pravilnega postopka legalizacije ali apostille v skladu z namembno dr\u017eavo. V primeru te\u017eav ali zavrnitve priznavanja je treba vedeti, da obstajajo uveljavljene pravne in upravne poti za popravljanje napak in ponovno vlo\u017eitev dokumentov. Vloga pravnih strokovnjakov in specializiranih prevajalskih storitev je neprecenljiva pri krmarjenju po tem zapletenem pravnem okolju, kar na koncu prihrani \u010das, trud in prepre\u010di morebitne finan\u010dne izgube.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Cirilica<\/strong><\/td> Latini\u010dni pre\u010drkopis<\/strong><\/td> Primeri<\/strong><\/td> Pogoji \/ Opombe<\/strong><\/td><\/tr> \u0401<\/strong><\/td> io<\/td> \u041c\u0430\u0442\u0440\u0435\u043d\u0430-Matriona, \u0421\u0435\u043c\u0435\u043d-Semion<\/td> Uporablja se za “\u0451” in “\u0435” s foneti\u010dnim pomenom “\u0451”<\/td><\/tr> \u041a<\/strong><\/td> c, ch, k<\/td> Cara, Cheptea, Kirov<\/td> “c” pred e, i; “ch” pred e, i; “k” za tujce ali na zahtevo<\/td><\/tr> \u0427<\/strong><\/td> c, ci<\/td> Ceraru, Ciobu, Fomici<\/td> “c” pred e, i; “ci” pred o, u, soglasniki in na koncu besede<\/td><\/tr> \u0429<\/strong><\/td> \u015fc, \u0219ci<\/td> \u015ecerbacov, \u015eciuca<\/td> “\u015fc” pred e, i; “\u0219ci” pred o, u in na koncu besede<\/td><\/tr> \u042c<\/strong><\/td> i, se ne uporablja<\/td> Melentiev, \u041c\u0435\u043b\u044c\u043d\u0438\u043a-Melnic<\/td> “i” pred “e”; se ne uporablja kot znak za palatalizacijo<\/td><\/tr> \u042c\u042f, \u0418\u0410, \u0418\u042f<\/strong><\/td> ia<\/td> \u0422\u0440\u0435\u0442\u044c\u044f\u043a\u043e\u0432-Tretiacov, \u041c\u0430\u0440\u0438\u0430\u043d\u043d\u0430-Mariana, \u0415\u0432\u0433\u0435\u043d\u0438\u044f-Evghenia<\/td> <\/td><\/tr> \u042d<\/strong><\/td> e<\/td> \u042d\u0434\u0443\u0430\u0440\u0434-Eduard, \u042d\u043b\u044c\u043c\u0438\u0440\u0430-Elmira<\/td> V za\u010detnem polo\u017eaju<\/td><\/tr> \u042e<\/strong><\/td> iu<\/td> \u041b\u044e\u0431\u0430-Liuba, \u042e\u0440\u043a\u0443-Iurcu<\/td> <\/td><\/tr> \u042f<\/strong><\/td> ia, ea<\/td> \u042f\u043d\u0430-Iana, \u0411\u043e\u044f\u043d-Boian, \u0420\u044f\u0431\u043e\u0432-Reabov<\/td> “ia” v za\u010detnem polo\u017eaju in za samoglasnikom; “ea” za soglasniki<\/td><\/tr> \u0418\u0419<\/strong><\/td> i<\/td> \u042e\u0440\u0438\u0439-Iuri, \u0412\u0430\u0441\u0438\u043b\u0438\u0439-Vasili<\/td> <\/td><\/tr> D\u017d<\/strong><\/td> dj<\/td> Andjela, Djordj<\/td> Se reproducira z zdru\u017eevanjem \u010drk<\/td><\/tr> Podvajanje soglasnikov<\/strong><\/td> Dovoljeno<\/td> Iovvu, Grossu<\/td> Pri imenih in priimkih tujih dr\u017eavljanov ali na zahtevo dr\u017eavljanov RM<\/td><\/tr> \u017denski spol priimkov<\/strong><\/td> Ena oblika za mo\u0161ki in \u017eenski spol<\/td> Rodnaia, Antonova<\/td> Dovoljena je uporaba \u017eenskega spola za osebe druge narodnosti, razen moldavske<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n B. Te\u017eave z neskladjem podatkov in transliteracijo<\/h3>\n\n\n\n
\n
B. Nepriznavanje dokumentov, izdanih s strani organov Pridnestrja<\/h3>\n\n\n\n
IV. Prakti\u010dna priporo\u010dila za zagotavljanje priznavanja dokumentov<\/h2>\n\n\n\n
A. Preverjanje in poenotenje transliteracije<\/h3>\n\n\n\n
B. Zahteve za prevod in notarsko overitev<\/h3>\n\n\n\n
B. Postopek legalizacije in apostiliranja<\/h3>\n\n\n\n
C. Ukrepanje ob zavrnitvi priznanja dokumentov<\/h3>\n\n\n
V. Sklep<\/h2>\n\n\n\n
\n